Primat d.d. - Pošta Slovenije d.o.o.
+ -Številka: 090-209/2015
Kategorije: Javna naročila, Notranje delovanje organa, Poslovna skrivnost
POVZETEK:Prosilec je v pritožbenem postopku v zvezi z zahtevano dokumentacijo določenega javnega naročila po ZJNVETPS izpodbijal odločitev organa, da je zakril večino podatkov na bančni garanciji, da ni odločil o zahtevku glede dokazil o vročitvi bančne garancije in pogodbe med izbranim ponudnikom in podizvajalcem ter da mu ni posredoval te pogodbe in dokumenta ekonomika projekta. IP je ugotovil, da organ o vseh zahtevkih ni odločil v izreku odločbe oziroma da razlogov za zavrnitev ni pojasnil v obrazložitvi, kar je vplivalo na pravilnost izdane odločbe (4. točka prvega odstavka 237. člena ZUP) oziroma se zaradi tega odločbe glede tega ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), prav tako pa organ stranskemu udeležencu ni omogočil udeležbe v postopku (2. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Zaradi ekonomičnosti postopka je te pomanjkljivosti, v skladu s prvim odstavkom 251. člena ZUP, odpravil IP kot pritožbeni organ, tako da je odločil o spornih zahtevkih v izreku odločbe in razloge za odločitev pojasnil v obrazložitvi, prav tako pa je povabil v ta postopek izbranega ponudnika (slednji je sicer prijavil stransko udeležbo, vendar ni navedel nobenih razlogov, ki bi bili upoštevni za drugačno odločitev IP). IP je ugotovil, da pri bančni garanciji ni izkazano, da bi šlo za poslovno skrivnost oziroma za izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, tudi sicer pa morajo biti pri javnih naročilih prosto dostopni vsi podatki, ki predstavljajo ne le merila, ampak tudi izpolnjevanje zahtev oziroma pogojev iz razpisne dokumentacije, zato je pritožbi v tem delu ugodil in odločil, da je organ dolžan razkriti celotno vsebino bančne garancije, razen določenih varovanih osebnih podatkov bančnih uslužbenk. Pritožbi je IP ugodil tudi v delu, ki se nanaša na dokazila o vročitvi bančne garancije in organu naložil posredovanje fotokopije bančnega obvestila o izdaji garancije (s prekritimi varovanimi osebnimi podatki bančne uslužbenke). Glede pogodbe pa je po mnenju IP organ prepričljivo pojasnil, da je še nima, zato je pritožbo prosilca v tem delu zavrnil, prav tako pa jo je logično enako zavrnil v delu, ki se nanaša na dokazila o vročitvi te pogodbe (ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ oziroma prvega odstavka 4. člena ZDIJZ). V zvezi z ekonomiko projekta pa je IP ugotovil, da gre pri tem dokumentu za poslovno skrivnost oziroma za izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot tudi za izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (notranje delovanje organa), zaradi česar je pravilna odločitev organa, da se v tem delu prosilcu dostop zavrne. ODLOČBA: Številka: 090-209/2015/13Datum: 30. 10. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – ZDIJZ-UPB2, 117/06 – ZDavP, 23/14, 50/14 in 19/15 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – ZUP-UPB2, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi družbe Primat, d. d., Industrijska ulica 22, 2000 Maribor, ki jo zastopa član uprave Matjaž Andric (v nadaljevanju prosilec), z dne 31. 7. 2015, zoper sklep in odločbo Pošte Slovenije, d. o. o., Slomškov trg 10, 2500 Maribor (v nadaljevanju organ), št. 7/34-4277/1-15 z dne 17. 7. 2015, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca z dne 31. 7. 2015 zoper sklep in odločbo Pošte Slovenije, d. o. o., Maribor, št. 7/34-4277/1-15 z dne 17. 7. 2015, se delno ugodi in se 2. točka izreka izpodbijane odločbe odpravi ter se odloči:Organ je dolžan prosilcu v 31 (enaintridesetih) dneh od prejema te odločbe posredovati fotokopijo bančne garancije, št. MD1515901855, naročnika PRINTEC S.I., d. o. o., Vodovodna cesta 100, 1000 Ljubljana, ki jo je 8. 6. 2015 izdala NLB, d. d., Trg republike 2, 1520 Ljubljana, pri čemer je dolžan na vrhu dokumenta prekriti obe prvi črki imen in oba priimka bančnih uslužbenk (pri navedbi signirnega znaka) ter elektronski naslov bančne uslužbenke (pri navedbi izdajatelja garancije – banke).2. Zahtevi prosilca z dne 3. 7. 2015 se v 1.d. točki v delu, ki se nanaša na dokazila o vročitvi in pripadajoče povratnice za bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, ugodi, tako da je organ dolžan prosilcu v 31 (enaintridesetih) dneh od prejema te odločbe posredovati fotokopijo obvestila NLB, d. d., Trg republike 2, 1520 Ljubljana, z dne 8. 6. 2015, o izdaji garancije po naročilu družbe PRINTEC S.I., d. o. o., Vodovodna cesta 100, 1000 Ljubljana, pri čemer je dolžan na vrhu dokumenta prekriti prvo črko in priimek bančne uslužbenke (pri navedbi signirnega znaka) ter elektronski naslov bančne uslužbenke (pri navedbi pošiljatelja – banke in v sredini dokumenta), kot tudi podpis z imenom in priimkom ter delovnim mestom te bančne uslužbenke.3. Zahteva se v preostalem delu 1.d. točke, tj. glede dokazil o vročitvi in pripadajočih povratnic za pogodbo med izbranim ponudnikom in podizvajalcem, in v 1.b. točki glede same te pogodbe, zavrne. 4. Pritožba se v preostalem delu, tj. glede ekonomike projekta, na katero se sklicuje organ v točki b) dokumenta »Informacija z ustnih pogajanj za javno naročilo samopostrežnih avtomatov za sprejem in oddajo pošiljk (postomatov)« z dne 17. 3. 2015, zavrne.5. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.O b r a z l o ž i t e v:Iz spisne dokumentacije izhaja, da je organ prosilcu na podlagi njegovih predhodnih vlog (z dne 28. 4. 2015, 28. in 29. 5. 2015, 9. 6. 2015) že omogočil vpogled (3. 6. 2015) oziroma posredoval (26. in 29. 5. 2015, 1. 7. 2015) številno dokumentacijo, nanašajočo se na javno naročilo Samopostrežni avtomati za sprejem in oddajo pošiljk (postomati), št. 0071/2014/0071/JNB/6 (v nadaljevanju predmetno javno naročilo), pri čemer je sprva zahtevkom ugodil na podlagi sedmega odstavka 27. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 72/11 – ZJNVETPS-UPB3, 43/12 – odl. US, 90/12, 19/14 in 90/14 – ZDU-1I; v nadaljevanju ZJNVETPS) o dovolitvi vpogleda ponudniku v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, naknadno, upoštevajoč sklicevanje prosilca tudi na ZDIJZ, pa na podlagi slednjega zakona.Predmet tega postopka je zahteva prosilca z dne 3. 7. 2015, v kateri prosilec navaja svoje ugotovitve (da mu organ ni poslal zahtevane bančne garancije in pogodbe, da so bila nekatera pojasnila organa netočna in da vsebina nekaterih dokumentov nakazuje na potencialno sporno ravnanje organa) ter zahteva naslednjo dokumentacijo:1. vse preostale dokumente, ki mu jih organ še ni posredoval in ki so postali javni s sprejemom sklepa o izboru predmetnega javnega naročila, zlasti:a. bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (v nadaljevanju Bančna garancija),b. podpisano pogodbo med izbranim ponudnikom in podizvajalcem (v nadaljevanju Pogodba),c. ekonomiko projekta, na katero se sklicuje organ v točki b) dokumenta »Informacija z ustnih pogajanj za javno naročilo samopostrežnih avtomatov za sprejem in oddajo pošiljk (postomatov)« z dne 17. 3. 2015 (v nadaljevanju Ekonomika projekta),d. dokazila o vročitvi ter pripadajoče povratnice, predvsem za zgornji a. in b. točki (v nadaljevanju dokazila o vročitvi);2. pisno zagotovilo, da mu je organ posredoval vso dokumentacijo, ki se nanaša na predmetno javno naročilo;3. podatke in dokumente o najemninah in vseh drugih stroških, ki so organu že nastali oziroma so mu znani kot posledica izvajanja aktivnosti za realizacijo predmetnega javnega naročila (npr. posebna pogodba o vzdrževanju postomatov).S sklepom in odločbo št. 7/34-4277/1-15 z dne 17. 7. 2015, je organ s sklepom zavrgel ugotovitve prosilca glede potencialno spornega ravnanja organa oziroma očitanih kršitev, z obrazložitvijo, da gre pri tem za opredeljevanje prosilca do vsebine dokumentacije in ne vsebujejo zahteve po pridobitvi dokumentacije oziroma informacij javnega značaja.Z odločbo pa je, na podlagi 2. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, organ zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje fotokopije oziroma prepisa Ekonomike projekta (1. točka izreka), v preostalih delih zahtevka, ki niso bili zavrženi ali zavrnjeni, pa je zahtevi ugodil in prosilcu posredoval fotokopije oziroma pojasnila k zastavljenim vprašanjem (2. točka izreka); odločil je tudi, da posebni stroški postopka niso nastali (3. točka izreka). V obrazložitvi odločbe organ uvodoma navaja, da se zahteva nanaša na podatke, ki so nastali v postopku javnega naročanja po ZJNVETPS, zato je uporabil specialno določbo 27. člena tega zakona, ki določa in ureja, katere informacije in od kdaj naprej se štejejo za javne, v povezavi s 4. in 4a. členom ZDIJZ. Ugotavlja, da je celotna dokumentacija o predmetnem javnem naročilu postala javno dostopna po datumu oddaje naročila z odločitvijo z dne 19. 3. 2015, razen v delih, ki vsebujejo poslovno skrivnost ali tajne podatke, ter da je s strani prosilca obravnaval že dva oziroma več zahtevkov za dostop do informacij iz predmetnega javnega naročila ter mu posredoval odgovore in fotokopije dokumentov.V zvezi z Bančno garancijo (tj. 1.a. točka zahteve) je odločil, da se mu posreduje fotokopija le-te, datirana z dne 8. 6. 2015 in prejeta 9. 6. 2015, brez razkritja njene podrobne vsebine, ki po naravi stvari predstavlja poslovno skrivnost (vsebina Bančne garancije je zato zakrita). Glede Pogodbe, podpisane med ponudnikom in podizvajalcem (tj. 1.b. točka zahteve), navaja, da z njo še ne razpolaga, čeprav tudi sicer vsebina njunega pogodbenega razmerja po naravi stvari predstavlja poslovno skrivnost. Pojasnjuje tudi, da dokumentov o najemninah in vseh drugih stroških (tj. 3. točka zahteve) v tem trenutku še ne poseduje.Zahtevek za Ekonomiko projekta (tj. 1.c. točke zahteve) je organ zavrnil s sklicevanjem na izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, tj. da gre za podatek organa, opredeljen kot poslovna skrivnost, kot to določa Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – ZGD–1-UPB3, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13 in 55/15; v nadaljevanju ZGD–1). Navaja, da je Ekonomika projekta sestavni del Elaborata uvedbe paketomatov, ta pa del Strateškega razvojnega programa organa, ki je njegova poslovna skrivnost, pri čemer ti dokumenti vsebujejo poslovno občutljive informacije in poslovne skrivnosti, z razkritjem katerih bi se organ izpostavil in tvegal izgubo poslovnih priložnosti ter prihodka, kar vključuje tudi drugo občutno poslovno škodo in še posebej velja nasproti konkurentom in tretjim osebam, ki se ukvarjajo s primerljivo dejavnostjo, dobaviteljem in strankam. Dodatno utemeljuje, da bi razkritje teh dokumentov občutno vplivalo na delovanje organa na odprtem trgu prenosa poštnih pošiljk (paketov) in bi s tem razkritjem prišlo do motnje v njegovem delovanju, zato je dostop do Ekonomike projekta prosilcu zavrnil tudi na podlagi 11. točke 6. člena ZDIJZ.Pojasnjuje tudi, da se zavrnjeni del zahtevka dejansko nanaša na dokumente, ki se upoštevajoč 74. člen ZJNVETPS ne morejo šteti za del celotne dokumentacije o predmetnem javnem naročilu (šesti odstavek 27. člena ZJNVETPS), saj se postopek javnega naročanja začne s sklepom naročnika, ki pa se sprejme na podlagi internih dokumentov (raziskave trga, strateških usmeritev idr.), ki so podlaga za sprejemanje poslovne odločitve in že po ZDIJZ ne štejejo za javne podatke, enako kot jih ne šteje za javne podatke 27. člen ZJNVETPS, ker niso del celotne dokumentacije o javnem naročilu.Prosilec v pritožbi z dne 31. 7. 2015 navaja, da odločitev organa o zakritju večine podatkov na Bančni garanciji ni pravilna, saj je v razpisni dokumentaciji jasno določeno, da mora izbrani ponudnik predložiti bančno garancijo najkasneje v desetih dneh po sklenitvi okvirnega sporazuma/pogodbe, in sicer v višini 10 % pogodbene vrednosti z DDV; pogodbena vrednost javnega naročila je javen podatek, zato bi moral biti javen tudi podatek o višini Bančne garancije in tudi drugi podatki.Glede dokazil o vročitvi za vse dokumente, ki jih je organ pošiljal/prejemal v okviru predmetnega javnega naročila (še posebej pa glede Bančne garancije in Pogodbe), ugotavlja, da je to zahtevo organ spregledal, oziroma da je sicer navedel datum Bančne garancije in datum njenega prejema, ničesar pa ni zapisal ali predložil dokazila o vročitvi tega dokumenta, pri čemer pa datuma kažeta, da je bil zamujen predpisan rok za predložitev bančne garancije; vnovič zahteva, da se mu na vpogled predložijo omenjena dokazila. V zvezi s Pogodbo, s katero organ dotlej (do 17. 7. 2015) še naj ne bi razpolagal, pa navaja, da je v 18. členu podpisanega okvirnega sporazuma/pogodbe zapisano, da mora ponudnik ali podizvajalec v 5 dneh od podpisa tega okvirnega sporazuma/pogodbe posredovati naročniku kopije podpisanih pogodb s podizvajalci – okvirni sporazum/pogodba pa je bila podpisana že 26. 5. 2015.Očita, da je zavrnitev Ekonomike projekta kontradiktorna, saj naj bi bilo iz pojasnila organa možno sklepati, da je le-ta nastala že pred objavo predmetnega javnega naročila in da zato ne more biti javna, medtem ko je pa v omenjenem dokumentu »Informacija z ustnih pogajanj …« zapisano »v skladu s prejetimi verificiranimi ponudbami je bila ekonomika projekta izdelana na osnovi naslednjih predpostavk …«, kar je razumeti, da je bila ta Ekonomika izdelana na podlagi ponudb, ki jih je organ prejel in obravnaval v okviru predmetnega javnega naročila. Zato meni, da mu organ očitno onemogoča dostop do neke druge ekonomike. Vztraja, da mu organ omogoči vpogled v vse dokumente predmetnega javnega naročila, ki so s pravnomočnostjo sklepa o izboru v okviru predmetnega javnega naročila postali javni, saj mu organ doslej tega ni omogočil.Organ je, v skladu z 245. členom ZUP, opravil preizkus pritožbe in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi, ter jo odstopil IP. Na podlagi poziva IP z dne 28. 8. 2015 je organ posredoval kopijo vročilnice predmetnega sklepa in odločbe (za prosilca), kopijo nezakrite Bančne garancije izbranega ponudnika, tj. družbe PRINTEC S.I., d. o. o., Vodovodna cesta 100, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju izbrani ponudnik), kopijo Pravilnika o poslovni skrivnosti iz uradnega glasila organa z dne 10. 10. 2014 (v nadaljevanju Pravilnik) in kopijo ostale dokumentacije iz predmetnega javnega naročila, ki jo je v primerih obravnave zahtevkov prosilcu že posredoval, hkrati pa podal tudi dodatna pojasnila. Tako organ navaja, da prosilec zmotno zaključuje sklepanje nastanka Ekonomike projekta v času teka predmetnega javnega naročila, saj je nastala pred uvedbo postopka predmetnega javnega naročila, in sicer kot del poslovnega načrta organa, na podlagi katerega je bil izdan sklep o začetku postopka javnega naročanja postomatov. Ekonomiko projekta je organ izdelal znotraj vodenja projekta postomati skladno z internimi navodili o projektnem delu in poslovni skrivnosti pri organu – gre za poslovno skrivnost v skladu s sedaj veljavno 7. točko drugega odstavka 3. člena Pravilnika, organ pa je bil dolžan zavarovati tovrstne podatke tudi v skladu s 5. in 14. členom tega pravilnika; gre namreč za podatke, ki so internega značaja in so neposredno pomembni za spremljanje in sprejemanje poslovnih odločitev glede razvoja poštne dejavnosti organa v zvezi z uvajanjem postomatov za dostavo paketov. Izpostavlja še, da je prosilec že prejel dokumente, iz katerih izhajajo podatki in pojasnila v zvezi s cenami predmetnega javnega naročila.Prosilec se do teh dodatnih navedb organa, s katerimi ga je IP seznanil, v vlogi z dne 8. 10. 2015 ni posebej opredelil, navedel je le, da glede na to, da je organ IP poslal Bančno garancijo brez zakritih podatkov, prosi za njeno posredovanje oziroma, da se to odredi organu.Na podlagi ponovnega poziva IP z dne 2. 10. 2015 je organ, z dopisom z dne 8. 10. 2015, posredoval Ekonomiko projekta in ponovno izpostavil, da gre za poslovno skrivnost organa, oziroma za občutljive podatke, ki so strateškega pomena za organ in so dostopni omejenemu krogu oseb znotraj organa. Glede zahtevka v zvezi z dokazili o vročitvi pa je pojasnil, da je izdajatelj garancije, tj. NLB, d. d., Trg republike 2, 1520 Ljubljana (v nadaljevanju banka), na njegov naslov po redni pošti 9. 6. 2015 dostavila original Bančne garancije s pripisom zaupno (prilaga spremni dopis banke kot dokazilo o prejemu Bančne garancije na dan 9. 6. 2015), da pa drugih dokazil oziroma kopije povratnice ne more dostaviti, saj se je po vročitvi povratnica vrnila pošiljatelju – banki, kopije podpisane povratnice pa organ ne drži. V zvezi s tovrstnimi dokazili glede Pogodbe pa organ navaja, da se Pogodba ni nahajala v njihovih poslovnih prostorih oziroma da zato ne more posredovati zahtevanih dokazil, ker dokazi ne obstajajo oziroma niso nastali.Prosilec se do teh dodatnih navedb organa, s katerimi ga je IP seznanil, ni opredelil.Na podlagi 43. in 44. člena ZUP in v skladu s 143. členom ZUP je IP povabil k udeležbi v postopku tudi izbranega ponudnika, ki je v vlogi z dne 20. 10. 2015 zgolj prijavil stransko udeležbo, ni pa uveljavljal nobenih vsebinskih razlogov oziroma ni razvidno, da oziroma, iz katerih razlogov bi nasprotoval razkritju Bančne garancije. Pritožba je delno utemeljena. IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.IP predhodno ugotavlja, da sklep in odločba nista povsem jasna oziroma določna, saj organ z njima tudi odgovarja na ugotovitve prosilca in daje v zvezi z njimi pojasnila, pri čemer o tem tudi odloči, delno s sklepom o zavrženju, delno pa z odločbo, medtem ko o določenih, spodaj navedenih zahtevkih prosilca, organ sploh ni odločal. IP navaja, da odgovarjanje na navedbe prosilca sicer ni predmet odločanja po ZDIJZ in da ZDIJZ oziroma odločba po ZDIJZ ni namenjena izmenjavi mnenj oziroma stališč med organom in prosilcem, ampak odločitvi o konkretni zahtevi prosilca za dostop do konkretne informacije javnega značaja. Odločitev organa o zahtevi mora biti jasna, kratka in določna, predvsem pa mora biti navedena v izreku odločbe, ki je temeljni element vsake odločbe in se edini lahko izpodbija oziroma izvršuje, ter mora obsegati vse zahtevke stranke/prosilca.Organ bi tako moral, glede na to, da je le delno ugodil zahtevku za Bančno garancijo (podrobno vsebino garancije je zakril), o tem odločiti v izreku odločbe. Prav tako bi moral organ v izreku odločiti tudi o zahtevkih, ki se nanašajo na dokazila o vročitvi Bančne garancije in Pogodbe ter tudi glede same Pogodbe, saj tudi tem zahtevkom ni ugodil, ter v obrazložitvi tudi pojasniti razloge za to. Iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe, ki določa, da je organ v preostalih delih zahtevka, ki niso bili zavrženi ali zavrnjeni, zahtevi ugodil, pa celoeudstavekrazlogaev - tevpooblastila. ki po ZRKS i bi bila izkazana očitna, neposredna in konkretna zveza med zahtesti Republike pa celo izhaja, kot da je organ tem navedenim zahtevkom ugodil (saj jih ni niti zavrgel niti zavrnil), čeprav temu ni tako, zato je IP to točko izreka izpodbijane odločbe odpravil.V skladu z 22. členom ZDIJZ, če organ zahtevi za dostop ugodi, ne izda posebne odločbe, temveč o tem napravi uradni zaznamek (prvi odstavek); če pa organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo (drugi odstavek); zavrnilna odločba mora, poleg ostalih sestavin, vsebovati tudi obrazložitev razlogov, zaradi katerih je bila zahteva zavrnjena (četrti odstavek). Na podlagi drugega odstavka 207. člena ZUP, ki se uporablja tudi v postopku po ZDIJZ (drugi odstavek 15. člena oziroma četrti odstavek 27. člena ZDIJZ), se z odločbo odloči o vseh zahtevkih stranke, pri čemer se v skladu s prvim odstavkom 213. člena ZUP odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank v izreku odločbe. V 6. točki prvega odstavka 214. člena ZUP je še posebej določeno, da obrazložitev odločbe obsega tudi razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.Ker organ o navedenih zahtevkih torej ni odločil v izreku oziroma razlogov za zavrnitev ni pojasnil v obrazložitvi, kar je vplivalo na pravilnost izdane odločbe (4. točka prvega odstavka 237. člena ZUP) oziroma se zaradi tega odločbe glede tega ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), je zaradi ekonomičnosti postopka to pomanjkljivost, v skladu s prvim odstavkom 251. člena ZUP, odpravil IP kot pritožbeni organ ter o teh zahtevkih odločil v izreku te odločbe in razloge za to obrazložil v tej obrazložitvi. Prav tako je IP tudi odpravil kršitev pravil postopka, ker organ stranskemu udeležencu očitno ni omogočil udeležbe v postopku (2. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), tako, da ga je IP sam povabil v ta postopek.Med strankama sicer ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da zahtevana dokumentacija predstavlja informacijo javnega značaja. Prosilec v bistvu izpodbija odločitev organa, da je zakril večino podatkov na Bančni garanciji, da ni odločil o zahtevku glede dokazil o vročitvi Bančne garancije in Pogodbe ter da mu ni posredoval Pogodbe in Ekonomike projekta (1.a., b., c. in d. točka zahteve), zato je IP odločal le v tem okviru. Dokumente v zvezi s pisnim zagotovilom, da je organ prosilcu omogočil dostop do vse dokumentacije predmetnega javnega naročila (pri čemer priprava pojasnila oziroma zagotovila, kot že prej omenjeno, sicer ni predmet ZDIJZ oziroma ne predstavlja informacije javnega značaja, tj. informacijo, s katero organ (že) razpolaga v materializirani obliki, npr. v obliki dokumenta, registra, evidence ipd.), ter o najemninah in vseh drugih stroških kot posledicah izvajanja aktivnosti za realizacijo predmetnega javnega naročila (ki jih po navedbah v obrazložitvi odločbe organ ne poseduje), pa prosilec v pritožbi ne zahteva oziroma uveljavlja več, zato se do tega (2. in 3. točka zahteve) IP posebej ne opredeljuje. Prav tako IP v tem pritožbenem postopku ne obravnava sklepa o zavrženju, ki se torej ne nanaša na noben zahtevek prosilca za dostop do informacij javnega značaja (ampak na ugotovitve prosilca), za katerega iz vsebine pritožbe tudi ni razvidno, da bi ga prosilec sploh izpodbijal.Bančna garancijaIz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ prosilcu pri posredovanju Bančne garancije prekril njeno podrobno vsebino, ker naj bi po naravi stvari predstavljala poslovno skrivnost.Na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.Po prvem odstavku 27. člena ZJNVETPS mora naročnik sicer zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tajne podatke ali gospodarske družbe, štejejo za osebne ali tajne podatke ali poslovno skrivnost, vendar je v skladu s šestim odstavkom tega člena celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu po datumu oddaje naročila javna, če ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov iz tega člena.ZGD–1 razlikuje dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD–1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD–1), odvisno od tega, na kakšni podlagi se podatki štejejo za poslovno skrivnost.Po prvem odstavku 39. člena ZGD–1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom; s tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Po drugem odstavku tega člena pa se ne glede na to, ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba; družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 39. člena ZGD–1).Iz spisne dokumentacije ni razvidno, da bi bila Bančna garancija opredeljena kot poslovna skrivnost s pisnim sklepom, oziroma da bi bila takšna oznaka na sami garanciji, torej, da bi bil izpolnjen subjektivni kriterij poslovne skrivnosti. Prav tako se organ le pavšalno sklicuje na zaupnost podatkov, konkretno pa ne obrazloži oziroma ne pojasni, zakaj naj bi le-ta izhajala že iz narave podatkov, in enako za kakšno škodo bi sploh šlo, oziroma da bi bila le-ta občutna in očitna, tako ni izpolnjen niti objektivni kriterij poslovne skrivnosti. Na podlagi navedenega tako ni izkazano, da bi pri Bančni garanciji šlo za poslovno skrivnost oziroma za izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.IP še dodaja, da so s poslovno skrivnostjo mišljene predvsem poslovne informacije, ki morajo ostati zaupne zaradi varstva konkurence na trgu oziroma konkurenčne prednosti gospodarske družbe, torej, ki vplivajo na konkurenčni položaj družbe in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju družbe ter imajo tako tudi ekonomsko oziroma premoženjsko vrednost (Komentar ZGD–1, Založba GV, 2007; komentar k 39. členu). Iz celotne vsebine Bančne garancije pa ne izhaja noben podatek, ki bi se kakorkoli nanašal na kakšno poslovno informacijo v prej navedenem smislu.Ne glede na navedeno pa IP še pripominja, da četudi bi šlo pri Bančni garanciji za poslovno skrivnost, morajo biti pri javnih naročilih prosto dostopni vsi podatki, ki predstavljajo ne le merila, ampak tudi izpolnjevanje pogojev. Le tako se namreč, v skladu z načelom transparentnosti (po 14. členu ZJNVETPS mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, sami postopki pa so javni) lahko preveri, ali je bila ponudba, ki je bila izbrana kot najugodnejša, v prvi vrsti tudi pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. V smislu 21. točke 2. člena ZJNVETPS je namreč neprimerna tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne odgovarja/ne izpolnjuje v celoti zahtev/am naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji. Da javni del ponudbe predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtev oziroma pogojev iz razpisne dokumentacije, je IP že odločil, npr. v odločbi, št. 090-234/2014 z dne 24. 12. 2014, in odločbi, št. 090-78/2009/14 z dne 2. 9. 2009, ki je potrjena tudi z odločbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. I U 1613/2009-32 z dne 28. 4. 2010. IP se v zvezi z Bančno garancijo (in tudi v zvezi z dokazilom o vročitvi le-te) sklicuje tudi na sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. I U 1911/2012 z dne 23. 12. 2013, ki se nanaša tudi na razkritje bančnih podatkov v postopku javnega naročanja, ter na njegovo stališče, da če določen gospodarski subjekt odda prijavo za javno naročilo, ni več izključno on tisti, ki sam določa (na podlagi izrecnega soglasja), komu bo dovoljena seznanitev z njegovimi bančnimi podatki in komu ne.V tej zvezi IP še opozarja, da čeprav je dokazno breme za izpolnjenost subjektivnega ali objektivnega kriterija poslovne skrivnosti po ustaljeni sodni praksi primarno na subjektu, čigar poslovna skrivnost se varuje, to še ne pomeni, da če že organ sam uveljavlja izjemo poslovne skrivnosti, v postopek ni treba pritegniti strank z interesom ter tudi njim dati možnosti, da v postopku zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Ker iz spisne dokumentacije ni razvidno, da bi organ v postopek na prvi stopnji povabil naročnika Bančne garancije – izbranega ponudnika (podatek o banki, ki je garancijo izdala, ne more biti poslovna skrivnost, saj brez tega podatka niti ni mogoče govoriti o bančni garanciji), je IP dopolnil postopek in omenjene kršitve oziroma pomanjkljivosti zaradi ekonomičnosti postopka v skladu s prvim odstavkom 251. člena ZUP odpravil sam ter omogočil udeležbo naročniku Bančne garancije – izbranemu ponudniku.Iz izpodbijane odločbe sicer sploh ni razvidno, katere podatke v Bančni garanciji je organ prosilcu zakril. Iz pritožbe oziroma sklepu in odločbi pripete kopije le-te izhaja, da je razkril glavo in datum Bančne garancije, uvodne navedbe o vrsti in številki garancije ter o garantu, naročniku in upravičencu, pa tudi podatke o imenih in priimkih oziroma delovnih mestih podpisnikov Bančne garancije. Iz primerjave z razkrito celotno vsebino Bančne garancije, ki jo je organ predložil IP, tako izhaja, da je organ zakril podatke, ki se nanašajo na osnovni posel, znesek in valuto garancije, listine in obliko ter kraj predložitve zahtevkov iz garancije, rok veljavnosti, zaveze garanta in sklic na določena enotna pravila za garancije.V Bančni garanciji navedena vsebina osnovnega posla izhaja iz razpisne dokumentacije oziroma vzorca okvirnega sporazuma in je torej že od začetka predmetnega javnega naročila javna. Prav tako je, glede na drugi odstavek 27. člena ZJNVETPS, po katerem so ne glede na določbo prejšnjega odstavka (tj. tudi poslovno skrivnost) javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril, ponudbena vrednost javna že po zakonu. Ker je bilo v razpisni dokumentaciji predmetnega javnega naročila v zvezi s tovrstno bančno garancijo (1.20.2 točka) določeno, da mora biti bančna garancija izdana v višini 10 % pogodbene vrednosti z DDV, poslovne skrivnosti tako ne more predstavljati niti višina oziroma znesek (s tem tudi valuta) garancije. Enako je bila veljavnost bančne garancije predpisana že v isti točki razpisne dokumentacije in torej tudi ne more predstavljati poslovne skrivnosti. Ostale postavke Bančne garancije se nanašajo na uveljavljanje zahtevkov iz garancije (listine, oblika in kraj predložitve) in zaveze garanta ter v razpisni dokumentaciji zahtevan sklic na določena enotna pravila za garancije, torej na nobene poslovne informacije in s tem poslovne skrivnosti naročnika garancije ali drugih oseb. Zato IP meni, da bi morali biti prosto dostopni tudi ti preostali podatki Bančne garancije.Ker torej Bančne garancije, ki je predmet zahteve prosilca, ni mogoče šteti za poslovno skrivnost, kot to zatrjuje organ, je pred njenim razkritjem IP preveril še obstoj morebitne druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Tudi iz uvoda izpodbijanega sklepa oziroma odločbe, v katerem organ navaja 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, namreč izhaja, da je organ pri posredovanju Bančne garancije prosilcu zakril tudi določene varovane osebne podatke (tj. osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov), vendar le-ti niso niti specificirani v izreku niti sploh omenjeni v obrazložitvi.Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – ZVOP–1-UPB1) v 1. točki 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je po 2. točki tega člena posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek (fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa).IP je ugotovil, da niso znane pravne podlage, na podlagi katerih bi bili lahko javno dostopni osebni podatki bančnih uslužbenk, navedenih na vrhu Bančne garancije, niti da bi bila podana katera izjema od izjeme po drugem (močnejši javni interes) ali tretjem odstavku (poraba javnih sredstev oziroma opravljanje javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca) 6. člena ZDIJZ, zaradi katere bi se javnosti lahko razkrili osebni podatki (tj. ime in priimek v povezavi z zaposlitvijo pri banki) teh bančnih uslužbenk. Zato je odločil, da je zaradi omenjene izjeme organ dolžan pri posredovanju Bančne garancije prekriti obe prvi črki imena in oba priimka bančnih uslužbenk (pri navedbi signirnega znaka) ter elektronski naslov bančne uslužbenke (pri navedbi izdajatelja garancije – banke). IP je pri tem uporabil institut delnega dostopa v skladu s 7. členom ZDIJZ, na podlagi katerega se v primeru, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki predstavljajo izjeme po 6. členu ZDIJZ, in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, te informacije izločijo iz dokumenta in seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Bančna uslužbenca, ki sta podpisnika Bančne garancije, pa sta javno objavljena na spletni strani banke v zvezi z izdajami oziroma drugimi storitvami glede garancij, zato jih IP ni zakril.Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da je pritožba v tem delu utemeljena in da odločitev organa, da zakrije podrobnejšo vsebino Bančne garancije (1.a točka zahteve), ni pravilna, zato je odločil, da je organ prosilcu dolžan razkriti celotno vsebino, razen omenjenih varovanih osebnih podatkov, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.Pogodba (med izbranim ponudnikom in podizvajalcem)Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki. Če organ z dokumenti ne razpolaga (iz kateregakoli razloga), pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ oziroma prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, zaradi česar pa je treba zahtevo zavrniti.Organ je prepričljivo pojasnil, da zahtevane Pogodbe še nima, oziroma da domneva, da bo v fazi postopka, ko bo podizvajalec začel z izvedbo del, v skladu z določili ZJNVETPS to dokumentacijo šele prejel. Na drugi strani pa prosilec v pritožbi le pavšalno zatrjuje oziroma sklepa, da bi v skladu z okvirnim sporazumom/pogodbo zahtevana Pogodba že morala biti posredovana organu, pri čemer le z golim zatrjevanjem, da bi organ zahtevane dokumente moral imeti, ni mogoče dokazovati, da organ tudi dejansko razpolaga s temi dokumenti. IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja namreč nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti oziroma pravilnosti posameznih postopkov in ravnanj organa ter s tem v ugotavljanje, ali bi organ zahtevane dokumente moral imeti oziroma ali obstajajo upravičeni razlogi, zakaj jih nima. Organ pa se seveda mora zavedati posledic morebitnih neresničnih izjav oziroma neposredovanja sicer obstoječe dokumentacije.Tako IP nima razlogov, da ne bi verjel navedbam organa, da z zahtevano Pogodbo ne razpolaga, oziroma da z njo ni razpolagal v času odločanja na prvi stopnji (ki je edini odločilen tudi za presojo v pritožbenem postopku), oziroma da bi sumil, da organ razpolaga s to Pogodbo, vendar je ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člen ZInfP).Na podlagi navedenega pritožbene navedbe, ki se nanašajo na neposredovanje te Pogodbe (1.b. točka zahteve), niso utemeljene, zato je IP pritožbo prosilca v tem delu zavrnil, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.Dokazila o vročitviIz predloženega zapisnika o vpogledu in izročitvi fotokopij prosilcu z dne 3. 6. 2015 izhaja, da je organ prosilcu že posredoval določene fotokopije povratnic, prosilec pa v zahtevi (in tudi v pritožbi) zahteva dokazila o vročitvi predvsem za Bančno garancijo in Pogodbo, zato se je IP osredotočil le na ta dokazila za slednja dva dokumenta.Ker iz spisne dokumentacije ni razvidno, da bi organ prosilcu posredoval dokazila o vročitvi za ta dva dokumenta oziroma odločil tudi o tem zahtevku prosilca z izpodbijano odločbo, je pritožbena navedba, da je organ spregledal zahtevo prosilca, ki se nanaša na ta dokazila, utemeljena. Organ je po pozivu IP posredoval obvestilo banke z dne 8. 6. 2015 o izdaji garancije izbranemu ponudniku (v nadaljevanju obvestilo), na katerem je razvidna tudi prejemna štampiljka organa z dne 9. 6. 2015.Glede na to, da se informacije glede predmetnih dokazil, s katerimi se želi seznaniti prosilec, nanašajo na vročitev oziroma prejem predmetnih dokumentov pri organu, je IP štel, da je bistvena predvsem prejemna štampiljka organa na tem obvestilu. Poleg tega pa je IP ugotovil, da predmetno obvestilo vsebuje tudi osebno ime bančne uslužbenke, za katerega pa IP ni našel pravne podlage, da ga je dopustno razkriti javnosti. IP je tako z uporabo že omenjenega instituta delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ odločil, da je organ pri posredovanju obvestila prosilcu dolžan na vrhu dokumenta prekriti prvo črko in priimek bančne uslužbenke (pri navedbi signirnega znaka) ter elektronski naslov bančne uslužbenke (pri navedbi pošiljatelja in v sredini dokumenta), kot tudi podpis z imenom in priimkom ter delovnim mestom te bančne uslužbenke, vse iz razloga varstva osebnih podatkov po že omenjeni 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Osebnega imena uslužbenke organa pri navedbi prejemnika tega obvestila pa ni treba prekriti, saj je bilo le-to javno objavljeno v okviru predmetnega javnega naročila, pod kontaktno osebo organa.Organ sicer šele v dodatnih pojasnilih z dne 8. 10. 2015 izpostavlja, da obvestilo vsebuje pripis zaupno, vendar IP ugotavlja, da obvestilo vsebinsko predstavlja le en stavek, v katerem se le omenja pošiljanje Bančne garancije naročnika garancije (tj. izbranega ponudnika na predmetnem javnem naročilu, katerega firma je tudi zato javna), brez kakršnekoli njene podrobne vsebine, medtem ko tudi sama Bančna garancija ne nosi takšne oznake, tako da ni razvidno, da bi obvestilo vsebovalo sploh kakšne zaupne podatke oziroma podatke, ki bi jih bilo treba bolj varovati kot samo garancijo. Prav tako pa organ sploh ne navaja, za kakšne zaupne podatke gre, oziroma po katerem zakonu naj bi bili zaupni. IP ob tem pojasnjuje tudi, da oznaka zaupno predstavlja tudi eno izmed stopenj tajnosti tajnih podatkov po Zakonu o tajnih podatkih, ki pa se uporablja samo za podatke, ki se nanašajo na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države (zaupno se določi za tajne podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije), za kar pa v obravnavanem primeru ne gre, tako da ne more biti podana izjema po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen). Da bi pri tem obvestilu šlo za poslovno skrivnost in s tem izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pa tudi ni niti zatrjevano niti razvidno oziroma ni v spisni dokumentaciji z ničemer izkazano.Poleg tega ni razvidno niti, da se obvestilo ne bi smelo razkriti zaradi varstva zaupnih bančnih podatkov na podlagi Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15; v nadaljevanju ZBan–2). Da je banka izdala bančno garancijo, ki je zahtevana v razpisni dokumentaciji, ne more biti zaupen podatek za družbo, ki kandidira v postopku javnega naročila, drugih (bančnih) podatkov pa obvestilo ne vsebuje. Upoštevati je tudi treba, da čeprav so na podlagi 125. člena ZBan–2 zaupni podatki po tem zakonu vsi podatki, dejstva in okoliščine o posamezni stranki, s katerimi razpolaga banka, da gre po ZBan–2 za zaupnost bančnih podatkov v okviru bančnega poslovanja, saj dolžnost varovanja le-teh po drugem odstavku 126. člena ZBan–2 zavezuje taksativno naštete osebe, povezane z banko (to so: člani organov banke, delničarji banke, delavci banke oziroma druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom v banki oziroma pri opravljanju storitev za banko na kakršenkoli način dostopni zaupni bančni podatki). Poleg tega pa se lahko v skladu s 127. členom ZBan–2 ti podatki posredujejo tudi drugim osebam, sicer izključno pod pogoji, določenimi v tem ali drugem zakonu. Kot tak drug zakon se lahko šteje ZDIJZ oziroma v povezavi ZJNVETPS, ki v že omenjenem šestem odstavku 27. člena določa, da je po datumu oddaje javnega naročila celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu javna, če ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov iz tega člena. V obravnavani zadevi gre za odločanje o zahtevi za dokumentacijo predmetnega javnega naročila, podani po datumu oddaje javnega naročila, kot to v obrazložitvi izpodbijane odločbe ugotavlja organ, prav tako pa iz predmetnega obvestila ni razvidno, da bi le-to vsebovalo poslovne skrivnosti ali tajne podatke. Zato IP meni, da ni ovir, da se to, zgolj spremno, obvestilo Bančne garancije prosilcu vsebinsko razkrije, s čimer se izkazuje tudi (pravočasno) izpolnjevanje razpisnih pogojev (predložitev bančne garancije v zahtevanem roku), kar pa, kot je že omenjeno pri Bančni garanciji, mora biti pri javnem naročanju v celoti javno.Kar pa se tiče dokazila o vročitvi Pogodbe, je organ glede na to, da ne razpolaga s samo Pogodbo, logično in utemeljeno obrazložil in ugotovil, da nima tudi dokazov o vročitvi le-te. Zato je IP zahtevek za ta dokazila zavrnil iz istih razlogov, kot je zavrnil zahtevek za dostop do same Pogodbe.Na podlagi navedenega je IP 1.d. točki zahteve v delu, ki se nanaša na dokazila o vročitvi Bančne garancije organu, ker se predhodno omenjeno bančno obvestilo nanaša na to vročitev, ugodil, tako da je organu naložil posredovanje fotokopije tega obvestila (s prekritimi omenjenimi varovanimi osebnimi podatki), kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. V delu te točke zahteve glede dokazil o vročitvi Pogodbe, pa je, ker organ s takšnimi dokazili ne razpolaga, zahtevo zavrnil, kot to med drugim izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.Ekonomika projektaIz izpodbijane odločbe izhaja, da Ekonomika projekta predstavlja poslovno skrivnost organa, zato je organ na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ prosilcu zavrnil dostop. V izogib ponavljanju se pri tem IP sklicuje na splošne opredelitve glede poslovne skrivnosti, podane pri Bančni garanciji te obrazložitve.Po vpogledu v Ekonomiko projekta, ki je predmet zahteve (po navedbah organa gre le za eno Ekonomiko projekta in ne dve, kot ugiba prosilec v pritožbi), IP ugotavlja, da je le-ta označena s posebno oznako poslovna skrivnost, tako da je izpolnjen formalni pogoj za poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju. Tudi po Pravilniku, na katerega se tudi sklicuje organ, za poslovno skrivnost zlasti veljajo podatki o projektih, osnutki določenih informacij, analiz, elaboratov idr., dokumenti in podatki v zvezi s sklenjenimi pravnimi posli in postopki za sklenitev teh pravnih poslov, ki se ne štejejo kot javni glede na predpise s področja dostopa do informacij javnega značaja itd. (drugi odstavek 3. člena).Organ je v obrazložitvi odločbe in tudi z dodatnimi pojasnili utemeljil in prepričljivo pojasnil pomembnost Ekonomike projekta z vidika poslovanja organa oziroma povzročitve poslovne škode z njenim razkritjem (torej po objektivnem kriteriju poslovne skrivnosti), in sicer da Ekonomika projekta, ki je nastala pred uvedbo postopka predmetnega javnega naročila, kot del širšega strateškega razvojnega programa, vsebuje poslovno občutljive informacije, ki so dostopne omejenemu krogu oseb znotraj organa in z razkritjem katerih bi organ tvegal izgubo poslovnih priložnosti ter prihodka, kar vključuje tudi drugo občutno poslovno škodo (še posebej nasproti konkurentom); da zajema obračunske modele, analize trga, simulacije poslovnega izida ipd. ter predstavlja analitično gradivo in občutljive podatke o stroškovni analizi projekta in strukturi cene storitev; da vključuje kalkulacijo stroškov storitev (vključno z razkritji podlag in postopkov izračunov), kalkulacije pa so podlaga za oblikovanje prodajnih cen storitev oziroma so izračuni relevantni za postavitev poslovnega modela organa v povezavi s cenami storitev, ki jih bo organ ponudil trgu, oziroma v okviru stroškovnega modela za spodnjo mejo sprejemljivosti odločitve za investiranje.IP zato meni, da bi razkritje Ekonomike projekta lahko vplivalo na konkurenčni položaj oziroma konkurenčne prednosti organa ter mu povzročilo tudi občutno gospodarsko škodo, tako da je izkazano, da gre pri Ekonomiki projekta za poslovno skrivnost (po subjektivnem in objektivnem kriteriju) oziroma za izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi česar je pravilna odločitev organa, da se prosilcu iz tega razloga zavrne dostop do Ekonomike projekta.Poleg poslovne skrivnosti organ pri dostopu do Ekonomike projekta ugotavlja tudi izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, tj. da gre za podatek internega značaja oziroma podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. IP nima nobenih utemeljenih razlogov, da bi dvomil, da gre pri Ekonomiki projekta za interno gradivo in da se v njej navedeni izračuni, simulacije ipd. nanašajo na notranji proces odločanja in sprejemanja poslovnih odločitev organa, torej da so namenjeni le notranjemu razmišljanju organa, oziroma da bi razkritje povzročilo motnje procesa odločanja organa, saj ne bi bilo možno zagotoviti normalnega delovanja organa, tj. da se organ zavaruje pri pripravi potrebnih podlag, analiz, simulacij poslovnega izida ipd., ki so namenjene notranjemu procesu odločanja in pomembne za spremljanje in sprejemanje poslovnih odločitev. Tako gre pritrditi ugotovitvam organa, da obstoji tudi ta izjema za dostop, ker pa je IP potrdil že obstoj izjeme dostopa do informacij iz razloga poslovne skrivnosti, te izjeme glede notranjega delovanja ne obravnava še bolj podrobno. IP tudi ugotavlja, da glede Ekonomike projekta ni podana nobena izjema od zatrjevane izjeme, tj. ko se na podlagi drugega in tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne glede na izjeme iz prvega odstavka tega člena, dostop do zahtevane informacije vseeno dovoli. Tako ni izkazano, da bi bil javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Glede na to, da je Ekonomika projekta del širšega (splošnejšega) poslovnega načrta organa (na podlagi katerega je bila le sprejeta odločitev, da se izvede predmetni javni razpis), niti ni možno uporabiti izjeme od izjeme glede podatkov o porabi javnih sredstev ali podatkov, povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (tretji odstavek 6. člena ZDIJZ). Prav tako upoštevajoč prej navedeno, da gre pri Ekonomiki projekta torej v bistvu (le) za analize, izračune, simulacije ipd. (v obliki tabel), ki se ščitijo z navedenima izjemoma do prostega dostopa, izvedba delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ ni možna oziroma bi tako izveden delni dostop popolnoma izgubil vrednost in ne bi bil smiseln.IP pa pritrjuje tudi navedbam organa, da je na podlagi navedenega treba upoštevati, da Ekonomika projekta ni dokument, ki bi bil del predmetnega javnega naročila (zahteva prosilca pa se namreč nanaša na dokumentacijo, ki se nanaša na predmetno javno naročilo).Na podlagi navedenega je IP pritožbo prosilca v delu, ki se nanaša na Ekonomiko projekta (1.c. točka zahteve), zavrnil, kot to izhaja iz 4. točke izreka te odločbe.OstaloIP ugotavlja, da se organ v uvodu predmetnega sklepa in odločbe sklicuje na 19. člen ZDIJZ, ki določa zavrženje zahteve, ne navaja pa pravnih podlag za zavrnitev oziroma ugoditev zahteve. Prav tako se sklicuje tudi na prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pa nadalje v izpodbijani odločbi ni obrazložena oziroma niti omenjena. Zato uvod (ki mora sicer vsebovati le podlago za pristojnost) tudi ni v skladu z 212. členom ZUP. Glede ugotovitev organa, da pri prosilcu, kot nekdanjemu zaposlenemu, ugotavlja zlorabo prednosti poznavanja internega delovanja organa, oziroma da presega meje pravice prosilca po ZDIJZ, pa IP navaja, da pri uveljavljanju pravice do dostopa do informacij javnega značaja ni pomembno, kdo je prosilec (četudi nekdanji zaposleni z zavezo o varovanju poslovne skrivnosti oziroma sedanji konkurent) in kakšen interes zasleduje (četudi ni bil ponudnik v predmetnem javnem naročilu), saj iz 1. člena ZDIJZ izhaja, da ta zakonu ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja. Če pa organ meni, da je prosilec zlorabil pravico do dostopa do informacij javnega značaja (samo dejstvo, da prosilec pozna notranje delovanje organ, sicer še ne pomeni zlorabe), bi moral zahtevo zavrniti iz tega razloga, torej po petem odstavku 5. člena ZDIJZ.V zvezi s pritožbenimi navedbami glede okoliščin oziroma nespoštovanja dogovorjenih zavez v postopku predmetnega javnega naročila pa IP navaja, da na podlagi tretjega odstavka 27. člena ZDIJZ odloča o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ odločil o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, ne more pa se opredeliti oziroma ugotavljati zakonitosti oziroma pravilnosti posameznih postopkov ali ravnanj, v zvezi s katerimi so nastali dokumenti, ki jih prosilec zahteva, zato jih IP ne obravnava. Prav tako IP ne more komentirati oziroma podrobneje obravnavati pritožbenih pripomb, da je organ v celotnem postopku obravnave zahtev razmeroma samovoljno odločal, kateri dokumenti so poslovna skrivnost, oziroma katere bo predložil prosilcu, saj ni razvidno, za katere kršitve postopka konkretno naj bi pri tem šlo. IP je v skladu z zahtevo prosilca, da naj se mu pošljejo zahtevani dokumenti, odločil, da se mu dovoli dostop do informacij javnega značaja na način, da mu je organ dolžan poslati fotokopiji v izreku te odločbe navedenih dokumentov.Izbrani ponudnik je sicer prijavil stransko udeležbo v tem postopku, vendar ni navedel nobenih razlogov, ki bi bili upoštevni za drugačno odločitev IP, kot izhaja iz te odločbe. Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 5. točke izreka te odločbe.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila: Jelka Kovačič, univ. dipl. prav., svetovalka Informacijskega pooblaščenca |
|