SAZAS - Urad RS za intelektualno lastnino
+ -Številka: 090-208/2015
Kategorije: Test interesa javnosti, Varstvo upravnega postopka
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval posredovanje dopisa, ki ga je organ posredoval stranskemu intervenientu v okviru postopka nadzora nad zakonitostjo delovanja. Organ je zahtevo prosilca zavrnil zaradi obstoja izjeme od prostega dostopa po 7. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da izjema varovanja upravnega postopka je podana in da ne obstoji prevladujoč javni interes za razkritje zahtevanega dokumenta. Zato je pritožbo prosilca zavrnil. ODLOČBA:Številka: 090-208/2015/3Datum: 30. 9. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Združenja SAZAS, Špruha 19, 1236 Trzin (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, z dne 13. 7. 2015, št. 090-11/2015-4, Urada RS za intelektualno lastnino, Kotnikova 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožba prosilca se zavrne.2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.OBRAZLOŽITEV:Prosilec je, dne 27. 5. 2015, na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval posredovanje dopisa Seznanitev z dejstvi in okoliščinami, ugotovljenimi pri vodenju postopka URSIL, ki ga je organ poslal Zavodu AIPA dne 22. 5. 2015. Ob tem je navedel, da želi prejeti zahtevane informacije v elektronski obliki na e-naslov ...Organ je z dopisom št. 090-11/2015-2, z dne 10. 6. 2015, pozval Zavod AIPA k priglasitvi stranske intervencije.Zavod AIPA (v nadaljevanju: stranski intervenient) je, dne 6. 7. 2015, priglasil stransko intervencijo. Ob tem je navedel, da je postopek št. 31227-8/2015 še v fazi seznanjanja z dejstvi in okoliščinami. Posredovanje zahtevanega dokumenta bi nedvomno lahko vplivalo na potek postopka.Organ je zahtevo prosilca z odločbo št. 090-11/2015-4, z dne 13. 7. 2015, zavrnil. Ob tem je navedel, da zahtevani dokument v skladu s 1. odst. 4. čl. ZDIJZ predstavlja informacijo javnega značaja, vendar pa je podana izjema od prostega dostopa po 7. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Zahtevani dokument se nanaša na upravni postopek nadzora zakonitosti delovanja in poslovanja kolektivne organizacije v skladu s 162. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08, 110/13 in 56/15; v nadaljevanju: ZASP). Postopek je še v teku. Organ namreč šele ugotavlja relevantna dejstva in okoliščine oz. dejansko stanje, na podlagi katerega bo sprejel končno odločitev, zato bi razkritje zahtevanega dokumenta škodovalo poteku in izvedbi samega postopka. Ker se zahteva nanaša le na eno izmed procesnih dejanj, bi se v javnosti lahko vzpostavilo napačno razumevanje oz. enostransko in neobjektivno tolmačenje konkretnega upravnega postopka ali celo posploševanje glede delovanja vseh ostalih kolektivnih organizacij, kar bi škodovalo rešitvi postopka kot celote. Ogrožena bi bila namreč hitra in učinkovita izvedba postopka, s tem, ko bi tretje osebe z namenom zavlačevanja vlagale različne zahteve v zvezi s tem postopkom in bi se uradna oseba, namesto z vodenjem postopka, morala ukvarjati z reševanjem drugih vprašanj. Zato v predmetni zadevi interes javnosti ne prevlada nad interesom zavarovanja upravnega postopka. Organ je tudi ocenil, da delni dostop (7. čl. ZDIJZ) ni mogoč oz. je nesmiseln, saj bi s prekritjem varovanih informacij zahtevani dokument postal povsem nerazumljiv.Zoper odločbo organa je prosilec, dne 27. 7. 2015, vložil pritožbo, v kateri je uvodoma obrazložil okoliščine na podlagi katerih naj bi bil dodatno utemeljen pravni interes prosilca za pridobitev zahtevanih informacij javnega značaja. Izpodbijana odločba ni utemeljena, saj organ prejudicira, da bi bil namen vlaganja različnih zahtev tretjih oseb zavlačevanje hitre in učinkovite izvedbe upravnega postopka, pri čemer je jasno, da namena tretjih ne more vnaprej spoznati. Obrazložitev, da bi se zaradi razkritja zahtevanega dokumenta v javnosti lahko vzpostavilo napačno razumevanje konkretnega upravnega postopka, zaradi že objavljenih novic v javnosti ne pride v poštev. Javnost je namreč že vzpostavila razumevanje, kot so ga predstavili mediji oz. že tolmači postopek enostransko in neobjektivno. Organ tudi ni navedel pravne podlage oz. stopnje tajnosti ali zaupnosti informacij, da bi lahko utemeljil škodne posledice, ki bi nastale zaradi razkritja. Nadalje je navedel, da imajo pravni subjekti pravico vlagati pravna sredstva, ki je organ ne more omejiti. Zato je obrazložitev, da bi se morala uradna oseba, namesto z vodenjem postopka, ukvarjati z reševanjem drugih vprašanj, povsem neutemeljena. Obravnavanje upravnih zadev je dolžnost upravnega organa. Prosilec se je tudi skliceval na načelo odprtosti (2. čl. ZDIJZ) in ob tem opozoril, da je potrebno izjeme od prostega dostopa obravnavati restriktivno. Organ je v izpodbijani odločbi zgolj pavšalno navedel, da bi razkritje zahtevanih informacij škodovalo izvedbi postopka oz. niti ni opravil škodnega testa, da bi lahko ugotovil morebitne škodne posledice za izvedbo upravnega postopka. Proces odločanja organa ni v ničemer ogrožen. Glede na že objavljene informacije v medijih in na spletni strani stranskega intervenienta, predstavljajo zahtevane informacije zgolj konkretizacijo že objavljenih očitkov stranskemu intervenientu. Poleg tega organ ni upošteval 2. odst. 6. čl. ZDIJZ. V predmetni zadevi je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Organ ni upošteval javnega interesa glede razkritja, zato je napačno uporabil materialni predpis. Poleg tega tudi ni ugotavljal dejanskega stanja z namenom ugotovitve obstoja javnega interesa glede razkritja, temveč je svojo odločitev zgolj oprl na navedbe stranskega intervenienta. Nadalje je navedel, da je organ napačno uporabil materialni predpis tudi v delu, ki se nanaša na vprašanje možnosti delnega dostopa. ZDIJZ ne pozna instituta delnega dostopa, ki bi bil nesmiseln in ne podeljuje organu diskrecije presojati smiselnost in (ne)razumljivost dostopa do informacije javnega značaja. Prosilec meni, da je delni dostop mogoč in je prosilec tisti, ki bo presojal smiselnost pridobljenih informacij javnega značaja. Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-11/2015-6, z dne 10. 8. 2015, s prilogami, poslal v odločanje IP.IP je, dne 23. 9. 2015, z namenom razjasnitve dejanskega stanja z organom opravil pogovor. Organ je pojasnil, da postopek nadzora št. 31227-8/2015 še ni pravnomočno končan oz. je še v teku. Izid postopka je še vedno negotov, saj je postopek še vedno v fazi dokazovanja in organ še ni prejel vseh pojasnil ter dokazil stranskega intervenienta.Pritožba ni utemeljena.IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. 1. Glede učinka erga omnes:V zvezi z navedbami prosilca, da obstaja možnost vnovične kršitve upravnega postopka v korist stranskega intervenienta in je posledično s tem pravni interes prosilca za pridobitev zahtevanih dokumentov dodatno utemeljen, IP uvodoma poudarja, da je prosilec podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ. Za presojo tovrstne zahteve ni relevantno dejstvo morebitnih naveznih okoliščin prosilca v zvezi z zahtevanimi dokumenti. Pri odločanju o zahtevah po ZDIJZ namreč velja načelo erga omnes (t.j. enako nasproti kateremu koli prosilcu), kar pri posredovanju dokumentov pomeni, da mora biti posredovani dokument oz. informacija enaka, ne glede na to, kdo jo je zahteval. Pomembno je torej le dejstvo, da je prosilec podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v skladu z določili ZDIJZ in jo kot tako tudi vsebinsko opredelil ter poimenoval. Ob doslednem upoštevanju kriterija univerzalnega prosilca je torej lahko odločitev samo univerzalna, zato se IP do okoliščin, ki naj bi dodatno utemeljevale njegov pravni interes za pridobitev zahtevanih dokumentov, v nadaljevanju ni opredeljeval.V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da so zahtevane informacije v skladu s 1. odst. 4. čl. ZDIJZ informacije javnega značaja oz. da organ z zahtevanim dokumentom razpolaga in da izvira iz njegovega delovnega področja. Sporno pa je, ali so zahtevane informacije javnega značaja prosto dostopne.2. Glede izjeme po 7. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ:Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na obstoj izjeme po 7. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, iz katere izhaja, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. V tem primeru govorimo o izjemi varstva upravnih postopkov. Za obstoj izjeme varstva upravnega postopka morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: - upravni postopek, v zvezi s katerim je bila sestavljena ali pridobljena informacija, je v teku- razkritje informacije bi škodovalo izvedbi upravnega postopka.IP najprej pojasnjuje, da je v teoriji splošno sprejeto stališče, da je pritožbeni postopek vedno namenjen presoji pravilnosti in zakonitosti odločbe prve stopnje, takšna presoja pa je možna le po dejanskem in pravnem stanju, ki je obstajalo ob izdaji te odločbe. IP je torej v tem pritožbenem postopku ugotavljal, ali sta bila v času odločanja prvostopenjskega organa izpolnjena oba pogoja za obstoj izjeme po 7. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.Upravni postopek je vrsta pravno urejenega postopka kot celote (zaporedja) procesnih dejanj, s ciljem oblikovati neko upravno pravno razmerje, tj. razmerje na področju upravnega prava. V konkretnem primeru gre za postopek nadzora organa po 162. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08 in 110/13; v nadaljevanju ZASP), v katerem organ nadzoruje, ali kolektivna organizacija izvaja naloge v skladu z ZASP. Za presojo, ali je upravni postopek še v teku, je bistveno vprašanje, ali se je postopek ob izdaji izpodbijane odločbe že (pravnomočno) zaključil ali ne. IP je na podlagi pogovora z organom ugotovil, da je postopek nadzora, ki ga organ vodi pod št. 31227-8/2014, še vedno v teku. Nadalje je IP presojal, ali je bil zahtevani dokument sestavljen v zvezi z navedenim upravnim postopkom. Iz vsebine zahtevanega dopisa je na prvi pogled očitno, da je bil sestavljen izključno v zvezi s postopkom št. 31227-8/2014. Organ je v njem pozval stranskega intervenienta k izjasnitvi glede določenih dejstev in okoliščin ter k podaji dokazov, ki bi utemeljevali morebitna pojasnila oz. navedbe stranskega intervenienta. To pomeni, da je prvi pogoj izjeme po 7. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ izpolnjen.V nadaljevanju je IP presojal obstoj drugega pogoja izjeme po 7. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. IP je ugotavljal, ali obstojijo razumni razlogi, da bi razkritje zahtevanega dokumenta lahko škodljivo vplivalo na izvedbo postopka nadzora organa. Organ je sicer v izpodbijani odločbi zelo pomanjkljivo konkretiziral, kakšen škodljiv vpliv bi za obravnavani postopek nadzora imelo razkritje zahtevanega dokumenta. Argumenti organa, da bi se lahko v javnosti vzpostavilo povsem napačno razumevanje konkretnega upravnega postopka kot celote in posploševanje na vse ostale primere, da bi prišlo do enostranskega in neobjektivnega tolmačenja ter, da bi se zaradi vlog tretjih oseb postopek zavlekel, ne zdržijo resne presoje. Navkljub zgoraj navedenemu pa je IP po uradni dolžnosti na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo in na podlagi pogovora z organom ugotovil, da v fazi postopka, v kateri je konkretni upravni postopek, ni mogoče določiti, kateri del dopisa, ki ga zahteva prosilec, je oz. ni pomemben za nadaljnji postopek. Dopis namreč vsebuje oceno dejanskega stanja, kot ga opredeljuje organ in izrecno poziva stranskega intervenienta k podaji pripomb oz. navedb in predložitvi dokazov, ki bi te navedbe utemeljevali. V tej fazi postopka torej še ni bilo zadoščeno načelu kontradiktornosti. Določena navedba v zahtevanem dokumentu je v trenutni fazi postopka lahko povsem brez pomena, tekom postopka pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih obremenilnih ali razbremenilnih dokazov, poleg tega pa se dokazi in podatki, ki utegnejo biti koristni za postopek, lahko še zbirajo, ker je v konkretnem primeru izkazano s pozivom organa stranskemu intervenientu, naj se izreče (poda svoje navedbe in predlaga dokaze). Z razkritjem informacij iz zahtevanega dopisa pred zaključkom dokaznega postopka bi nastala škoda za izvedbo upravnega postopka, saj bi se s trenutnimi (še ne dokončnimi) stališči organa lahko seznanil vsakdo, tudi morebitne priče, ki še niso bile zaslišane in osebe, ki posedujejo relevantne informacije oz. dokumente, kar bi vplivalo na njihove izpovedbe oz. način njihovega sodelovanja v postopku. Razkritje zahtevanega dokumenta bi bilo zato v izrecnem nasprotju s 1. odst. 184. čl. ZUP, po katerem se priče zaslišujejo vsaka zase in brez navzočnosti drugih prič. Razkritje bi torej bistveno vplivalo na izvedbo dokaznega postopka in posledično na ugotavljanje dejstev, ki so pomembna za izdajo pravilne in zakonite odločbe. Namen izjeme po 7. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ pa je predvsem v zagotovitvi nemotene izvedbe upravnega postopka. Na podlagi navedenega je IP zaključil, da je tudi drugi pogoj izpolnjen in s tem izjema po 7. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ v predmetni zadevi je podana.3. Test interesa javnosti:Prosilec je izpodbijano odločbo napadel tudi z očitkom, da je organ opustil uporabo 2. odst. 6. čl. ZDIJZ. IP uvodoma pojasnjuje, da določa v tem kontekstu specifično ravnanje organa 2. odst. 21. čl. ZDIJZ, pod pogojem, da se na prevladujoč javni interes sklicuje prosilec v zahtevi, ali če predstojnik ali uradna oseba oceni, da je potrebno uporabiti to določbo. Prosilec se v zahtevi, z dne 27. 5. 2015, ni skliceval na prevladujoč interes javnosti, organ pa ni izvedel testa tehtanja po uradni dolžnosti. Na prevladujoči javni interes se je skliceval prosilec šele v pritožbi z dne 27. 7. 2015, zato je IP v tem pritožbenem postopku presojal, ali je javni interes glede razkritja zahtevanega dokumenta močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do njega.Test prevladujočega interesa javnosti je urejen v 2. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določene izjeme od prosto dostopnih informacij, med katere sodi tudi izjema varstva upravnega postopka, dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v primerih, ki jih določa ZDIJZ in v predmetni zadevi niso podani. Izvajanje testa interesa javnosti je torej dovoljeno v predmetni zadevi oz. v primerih, ko gre za obstoj izjeme po 7. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oz. interesov. IP pojasnjuje, da se s testom interesa javnosti ne odkriva tisto, kar je interesantno za javnost, temveč tisto, kar je v interesu javnosti. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala bdeti z vso skrbnostjo. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti.V predmetni zadevi je torej treba tehtati med interesom splošne javnosti za seznanitev z zahtevanim dokumentom in interesom varstva upravnega postopka, ki še teče. IP primarno poudarja, da se je prosilec v pritožbi povsem nekonkretizirano skliceval na obstoj javnega interesa za razkritje. Navedel ni niti enega samega argumenta oz. razloga, zaradi katerega naj bi bil podan prevladujoč javni interes za razkritje zahtevanega dokumenta. Posledično je IP opravil tehtanje glede na stanje spisa in glede na splošno znana dejstva. Dejstvo je, da je bila javnost že seznanjena z obstojem postopka, v katerem je nastal v predmetni zadevi zahtevani dokument.[1] Javnost je torej že bila seznanjena z možnostjo odvzema dovoljenja stranskemu intervenientu zaradi domnevnih kršitev določb ZASP. Tudi prosilec je v pritožbi navedel, da zahtevani dokument glede na že objavljene informacije v medijih in na spletni strani stranskega udeleženca, predstavlja zgolj konkretizacijo že objavljenih očitkov stranskemu intervenientu. Glede na to, da je postopek nadzora organa še v teku in da je njegov izid še negotov, je IP presodil, da razkritje zahtevanega dokumenta, glede na v javnosti že znane informacije, ne bi v ničemer prispevalo h kvalitativno boljši, bolj informirani javni razpravi. Na podlagi zahtevanega dokumenta namreč ni mogoče ugotoviti, ali so očitki kršitev stranskemu intervenientu (ne)utemeljeni. Poleg tega je v predmetni zadevi tudi vprašljivo, ali je sploh mogoče govoriti o interesu širše javnosti za razkritje. Postopek nadzora organa se namreč ne nanaša na vprašanja porabe javnih sredstev, javne varnosti ali javnega zdravja. Kvečjemu bi lahko govorili o interesu prosilca, ki bi v primeru odvzema dovoljenja stranskemu intervenientu imel možnost razširiti svoj nabor upravljanja pravic na pravice, ki jih sedaj upravlja stranski intervenient. V podkrepitev tovrstnemu stališču priča tudi dejstvo, da je prosilec v pritožbi primarno uveljavljal svoj pravni interes za dostop do zahtevanega dokumenta, ki pa, kot je bilo že navedeno zgoraj, v postopku po ZDIJZ ni pravno upošteven. V predmetni zadevi je torej treba ugotoviti, da prosilec ni izkazal, da obstaja prevladujoč javni interes za razkritje. IP je torej na podlagi vsega navedenega ugotovil, da v okoliščinah predmetne zadeve ni podan (generalni) prevladujoči javni interes za razkritje zahtevanega dokumenta. 4. Glede možnosti delnega dostopa:V nadaljevanju je IP presojal, ali je prosilcu do zahtevanega dokumenta možno omogočiti delni dostop, v smislu 7. čl. ZDIJZ. IP je ob pregledu dokumenta ugotovil, da dokument praktično v celoti vsebuje podatke, ki so v skladu z zgoraj navedenim zajeti z izjemo po 7. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. IP pritrjuje prosilcu v delu, ko navaja, da ZDIJZ ne vsebuje izrecne določbe, ki bi pogojevala dostop do zahtevanih informacij s smiselnostjo delnega dostopa. Vendar pa je v skladu z mednarodno prakso v primeru, da bi bil anonimiziran dokument povsem brez vsebine oz. brez smisla, mogoče zahtevo za dostop zavrniti oz. ni potrebno ravnati v skladu s 7. čl. ZDIJZ (glej Olli Mattila vs. Komisija in Svet EU, št. T-204/99, z dne 12. 7. 2001, ECR II – 226). Posledično je IP ugotovil, da je organ na prvi stopnji pravilno uporabil materialno pravo (ni uporabil delnega dostopa).Izhajajoč iz vsega navedenega je IP odločil, da je treba pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrniti, ker je organ na prvi stopnji ravnal pravilno in zakonito. IP je, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP odločil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor zoper odločbo Urada RS za intelektualno lastnino, Kotnikova 6, 1000 Ljubljana z dne 13. 7. 2015, št. 090-11/2015-4. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in odločbo Urada RS za intelektualno lastnino z dne 13. 7. 2015, št. 090-11/2015-4.Postopek vodil:Jan Merc, univ. dipl. prav.asistent svetovalca IPInformacijski Pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.informacijska pooblaščenka
[1] Npr. članek v Dnevniku, z dne 27. 5. 2015: https://www.dnevnik.si/1042713677