Akademija za strateške študije - Slovenski državni holding d.d.
+ -Številka: 090-207/2015
Kategorije: Kršitev materialnega prava, Kršitev postopka, Poslovna skrivnost
POVZETEK:Organ je zavrnil zahtevo prosilca, s katero je zahteval dostavo gradiva, zapisnika in sklepa s seje nadzornega sveta organa, na kateri se je odločalo o prodaji družbe Telekom Slovenije, d. d., Ljubljana. Pri svoji odločitvi se je skliceval na razlog iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, tj. da zahtevane informacije predstavljajo poslovno skrivnost, pri čemer je uveljavljal poslovno skrivnost le po subjektivnem kriteriju oziroma po prvem odstavku 39. člena ZGD–1. IP je pritožbi ugodil iz razloga, ker že sam interni pravilnik, na katerem je organ utemeljeval poslovno skrivnost, predvideva določeno izjemo, ki je organ ni uporabil oziroma ugotavljal, čeprav v konkretnem primeru iz določenega sporočila javnosti izhaja, da je podana; organ pa se je le na splošno skliceval na poslovno skrivnost za vse zahtevane dokumente, ne da bi tudi posamično presojal vsak posamezen zahtevan dokument oziroma njegovo vsebino. Organ ni ugotavljal možnosti delnega dostopa, niti ni preverjal obstoja morebitnih izjem od izjem v skladu z drugim ali tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ. Poleg tega, da je v postopku na prvi stopnji prišlo do napačne uporabe materialnega prava (6. in 7. člen ZDIJZ), je organ kršil tudi pravila postopka, saj se odločbe ne da preizkusiti, niti ni razvidno, da bi ugotavljal morebitno stransko udeležbo oziroma stranskim udeležencem omogočil udeležbo v postopku (2. in 7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Zato je IP odločbo odpravil in v skladu z načelom ekonomičnosti zadevo vrnil organu v ponovni postopek.ODLOČBA:Številka: 090-207/2015/3Datum: 24. 9. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – ZDIJZ-UPB2, 117/06 – ZDavP, 23/14, 50/14 in 19/15 – odl. US); v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – ZUP-UPB2, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Akademije za strateške študije, Topniška ulica 35, 1000 Ljubljana, ki jo zastopa generalni direktor Ludvik Klavs (v nadaljevanju prosilec), vloženi 30. 7. 2015, zoper odločbo Slovenskega državnega holdinga, d. d., Mala ulica 5, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 2015008624/ASL z dne 9. 7. 2015, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca, vloženi 30. 7. 2015, se ugodi. Odločba Slovenskega državnega holdinga, d. d., Ljubljana, št. 2015008624/ASL z dne 9. 7. 2015, se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek, ki mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe. 2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je pri organu vložil predlog z dne 12. 6. 2016 za dostavo gradiva s seje nadzornega sveta organa, ki je bila 10. 6. 2015, tj. dostavo gradiva, zapisnika in sklepa s te seje, kjer se je odločalo o prodaji družbe Telekom Slovenije, d. d., Ljubljana (v nadaljevanju družba Telekom), in sicer po možnosti tudi poimensko, z imenom in priimkom, kdo točno je sodeloval na seji in kako je kdo iz nadzornega sveta glasoval oziroma kdo točno je bil za prodajo slovenskega nacionalnega telekomunikacijskega operaterja in kdo proti. Pojasnil je še, da gradivo nujno potrebuje pri svojem delu zaradi proučitve, zato predlaga, da mu ga organ posreduje nemudoma oziroma takoj. Z izpodbijano odločbo, št. 2015008624/ASL z dne 9. 7. 2015 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), je organ odločil, da se zahteva prosilca zavrne. V obrazložitvi navaja, da je prejeto pošto prosilca obravnaval kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Ugotavlja, da gre v zvezi z zahtevano dokumentacijo oziroma informacijo za izjemo v smislu 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej da se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Sklicuje se na prvi odstavek 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – ZGD–1-UPB3, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13 in 55/15; v nadaljevanju ZGD–1), ki ureja t. i. subjektivno poslovno skrivnost, saj je vodstvo organa na podlagi navedene določbe ZGD–1 in statuta organa dne 24. 7. 2014 sprejelo Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti, na podlagi katerega podatki, gradiva, ukrepi, postopki in predmeti, ki se nanašajo na dnevne rede in gradiva za seje organov, sprejete sklepe in odločitve organov in njihovih delovnih teles, razen v kolikor jih organ skladno z določili statuta organa nameni za sporočilo javnosti, predstavljajo poslovno skrivnost. Povzema še, da iz navedenega izhaja, da zahtevana dokumentacija ob upoštevanju omenjenega internega pravilnika ter določb ZGD–1 predstavlja zadostno pravno podlago, da je opredeljena kot poslovna skrivnost, zato je ne more in ne sme razkriti. Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo, ki je očitno pomotoma datirana z dne 12. 6. 2015 (ko izpodbijana odločba še ni bila izdana) in ki je bila poslana priporočeno po pošti 30. 7. 2015. Uvodoma navaja, da jo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da IP sledi njegovi pritožbi, razveljavi izpodbijano odločbo in sprejme sklep, po katerem se mu dovoli vpogled v vse dokumente o prodaji družbe Telekom, ki jih ima organ. Podrobneje razlaga, zakaj je organ ravnal nezakonito, ko je odločal o prodaji družbe Telekom: ni bil ustanovljen v skladu s svojim statutom, ni bil prodan strateškemu partnerju, gre za zlorabo javnih pooblastil in storitev več kaznivih dejanj ter oškodovanje državnega premoženja (prodaja pod realno vrednostjo) in strateških, nacionalnih, vitalnih in varnostnih interesov itd. Navaja, da v resnici ne gre za nobene poslovne skrivnosti, temveč za izogibanje kazenski, materialni in moralni odgovornosti ter da je v javnem, državnem in nacionalnem interesu, da se to razišče in prepreči. Zaključuje, da naj IP dovoli vpogled (in tudi prepisovanje in fotokopiranje) v vse dokumente organa, ki so v direktni ali posredni povezavi s prodajo družbe Telekom oziroma s sprejetjem sklepa o tej prodaji, oziroma v celotno dokumentacijo, ki se nanaša na prodajo družbe Telekom ali ki je v zvezi z njo. Pojasnjuje še, da gradivo nujno potrebuje pri svojem delu zaradi proučitve in razveljavitve nezakonitega sklepa organa o prodaji družbe Telekom oziroma za razjasnitev in iskanje odgovornosti ter eventualno podajo predlogov za kazensko preiskavo in kazenski pregon vseh akterjev, ki so sodelovali pri tej prodaji in sprejemali nezakonite sklepe, kot tudi za civilno-pravni odškodninski pregon vseh akterjev in morebitno vložitev upravnega spora. Organ je, v skladu z 245. členom ZUP, opravil preizkus pritožbe in ugotovil, da je pritožba dovoljena in pravočasna ter vložena po upravičeni osebi, ter jo skupaj z zahtevo prosilca in izpodbijano odločbo odstopil IP. Pritožbi je bilo treba ugoditi iz naslednjih razlogov:IP kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, preizkusi izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija, in v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.V obravnavani zadevi ni problematično, da je organ omenjeni predlog prosilca z dne 12. 6. 2015 obravnaval kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ. Niti ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, saj 63. člen Zakona o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14; v nadaljevanju ZSDH–1) izrecno določa, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja in da se glede postopka tega posredovanja in dolžnosti zavezanca uporabljajo določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Prav tako ni sporno, da zahtevane informacije predstavljajo informacije javnega značaja v smislu prvega odstavka 1. člena ZDIJZ oziroma prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Informacije namreč izvirajo iz delovnega področja organa, saj se nanašajo na dokumente nadzornega sveta organa o prodaji družbe, ki je večinoma v državni lasti (upravljanje državnih naložb pa je ena temeljnih nalog organa), in organ z njimi tudi razpolaga, saj za njih uveljavlja izjemo poslovne skrivnosti.Sporno pa je oziroma prosilec nasprotuje zatrjevanju organa, da je za zahtevane informacije podana izjema za dostop do informacij javnega značaja iz naslova poslovne skrivnosti.Na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.Po prvem odstavku 39. člena ZGD–1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom; s tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost (subjektivna poslovna skrivnost). Po drugem odstavku tega člena pa se ne glede na to, ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba; družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov (objektivna poslovna skrivnost). Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 39. člena ZGD–1). S pisnim sklepom iz prvega odstavka 39. člena ZGD–1 mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD–1). Dokazno breme za izpolnjenost subjektivnega ali objektivnega kriterija poslovne skrivnosti pa je po ustaljeni sodni praksi primarno na subjektu, čigar poslovna skrivnost se varuje. V skladu s 7. členom ZDIJZ pooblaščena oseba organa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino (oziroma mu omogoči ponovno uporabo) preostalega dokumenta. Na podlagi prvega odstavka 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11) se šteje, da je te informacije mogoče tako izločiti iz dokumenta, če jih je mogoče na kopiji fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki, oziroma v kopiji zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da organ uveljavlja poslovno skrivnost le po subjektivnem kriteriju oziroma po prvem odstavku 39. člena ZGD–1, pri čemer se sklicuje na interni Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti z dne 24. 7. 2014 (v nadaljevanju Pravilnik). Pri tem navaja le, da na podlagi Pravilnika (ni navedeno, po katerem členu) podatki, gradiva, ukrepi, postopki in predmeti, ki se nanašajo na dnevne rede in gradiva za seje organov, sprejete sklepe in odločitve organov in njihovih delovnih teles, razen v kolikor jih organ skladno z določili statuta organa nameni za sporočilo javnosti, predstavljajo poslovno skrivnost.Iz omenjene navedbe iz Pravilnika je razvidno, da torej Pravilnik sam predvideva izjemo, da podatki, gradiva idr., ki se nanašajo na dnevne rede in gradiva za seje organov, sprejete sklepe idr. ne predstavljajo poslovne skrivnosti, če jih organ skladno z določbami njegovega statuta nameni za sporočilo javnosti. Glede na to, da je na spletni organa objavljeno sporočilo javnosti prav v zvezi s sejo nadzornega sveta, ki je predmet zahteve (»Nadzorni svet SDH pod določenimi pogoji podal soglasje k zavezujoči ponudbi potencialnega kupca večinskega deleža družbe Telekom Slovenije, d. d.« z dne 10. 6. 2015[1]), v katerem je objavljeno, da je nadzorni svet organa ponovno obravnaval predlog prodaje večinskega deleža družbe Telekom, kakšne sklepe je sprejel oziroma da je podal soglasje k določeni zavezujoči ponudbi potencialnega kupca, zadolžil upravo za uskladitev končnega besedila kupoprodajne pogodbe itd., bi torej moral organ upoštevati možnost delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ oziroma preveriti in ugotavljati, ali oziroma v katerem delu lahko zahtevani zapisnik in sklepe oziroma morebiti gradiva seje posreduje prosilcu. Iz izpodbijane odločbe pa ni razvidna nobena odločitev oziroma ugotovitveni postopek v tej smeri, niti vsaj razlogi za to.Vsekakor pa bi moral sam organ, če se že sklicuje na Pravilnik, tudi upoštevati, da že po njegovih pravilih traja dolžnost varovanja poslovne skrivnosti od trenutka seznanitve z njo do tedaj, ko predmet poslovne skrivnosti postane dostopen širšemu krogu ljudi oziroma ko je javno objavljen (prvi odstavek 12. člena Pravilnika). IP namreč poudarja, da ima poslovna skrivnost smisel le, če je kot takšna opredeljena že od nastanka naprej oziroma če je od opredelitve za poslovno skrivnost znana le ozkemu krogu ljudi, ne pa tudi širše oziroma javnosti. Tudi ni nujno, da ima podatek, ki je sicer označen oziroma opredeljen kot poslovna skrivnost, lastnost oziroma vrednost poslovne skrivnosti trajno (v nedogled), saj konkurenčni podatki lahko s potekom časa, z razširjenostjo oziroma javno dostopnostjo, z novimi oziroma novejšimi podatki izgubijo svoj pomen (glej Komentar ZGD–1, Založba GV, 2007; komentar k 39. členu).Prav tako so lahko predmet poslovne skrivnosti po ZGD–1 samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost, saj so s poslovno skrivnostjo mišljene predvsem poslovne informacije, ki morajo ostati zaupne zaradi varstva konkurence na trgu oziroma konkurenčne prednosti gospodarske družbe, torej, ki vplivajo na konkurenčni položaj družbe in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju družbe ter imajo tako tudi ekonomsko oziroma premoženjsko vrednost (glej že navedeni komentar). Organ pri zatrjevanju poslovne skrivnosti tega ne utemeljuje, niti glede na to, da se tudi po Pravilniku, na katerega se organ sklicuje, lahko poslovna skrivnost nanaša le na podatke, ki zagotavljajo neko konkurenčno prednost oziroma katerih sporočanje nepooblaščeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju gospodarske družbe, saj je namen Pravilnika prav zaščita konkurenčne sposobnosti organa (2. člen Pravilnika).Pri tem pa IP še poudarja, da javnopravni subjekt in zavezanec po ZDIJZ ne more omejevati dostopa do informacij javnega značaja s splošnim in pavšalnim sklicevanjem na varovanje poslovnih skrivnosti. V javnem sektorju veljajo posebna pravila o transparentnosti in javnosti ter tudi odgovornosti, zato bi bilo vsekakor nesprejemljivo, da bi zavezanec po ZDIJZ celotno svoje poslovanje (četudi po posameznih vrstah oziroma vsebinah informacij) opredelil za poslovno skrivnost in zaradi tega zavračal vsak dostop do informacij javnega značaja.IP še posebej izpostavlja javnopravno naravo organa oziroma njegov status javnopravnega subjekta, kar je ugotovilo že Vrhovno sodišče Republike Slovenije (npr. sodba, št. I UP 1126/2006-2 z dne 12. 9. 2007). Le zaradi pravnoorganizacijske oblike delniške družbe še ne pomeni, da gre v vseh pogledih (samo) za klasično delniško družbo in da za organ veljalo le (vsa) pravila, ki zavezujejo pravne osebe zasebnega prava, torej npr. absolutno tudi glede poslovne skrivnosti. Pri organu namreč ne gre za klasično uresničevanje zasebnih interesov družbenikov, ampak za družbo, ustanovljeno z javnopravnim aktom – zakonom, ki določa tudi njene pristojnosti, pravice in obveznosti. Organ je ustanovljen z namenom izvajanja določenih pomembnih nalog v javnem interesu (poravnava obveznosti iz naslova denacionalizacije, razveljavitve kazni premoženja, žrtvam (po)vojnega nasilja, vlaganje v javno telekomunikacijsko omrežje), edini ustanovitelj in delničar je Republika Slovenija, naloge in pristojnosti skupščine organa uresničuje vlada, premoženje oziroma naložbe je izvorno najprej pridobil v procesu tranzicije družbenega sistema oziroma lastninjenja družbene lastnine, je revidiranec Računskega sodišča Republike Slovenije, veljajo posebnosti glede pogojev oziroma imenovanja članov organov itd. Gre za posebno sui generis družbo oziroma institucijo, ki za izvajanje javnopravnih nalog upravlja javna sredstva, zaradi oblike državnega premoženja (naložbe oziroma delnice in deleži v gospodarskih družbah) in čim lažjega ter učinkovitejšega upravljanja z njim pa je organiziran kot delniška družba. Treba je tudi upoštevati, da je eden temeljnih namenov ZSDH–1 doseči koncentriran in pregleden sistem upravljanja kapitalskih naložb države (1. člen ZSDH–1), v okviru katerega ima pomembno mesto prav načelo preglednosti, po katerem je treba naložbe upravljati čim bolj pregledno tudi za javnost (8. člen ZSDH–1), dostop do informacij javnega značaja pa je eden od vidikov krepitve transparentnosti poslovanja (63. člen ZSDH–1 v okviru 4. oddelka (Krepitev preglednosti poslovanja) 6. poglavja). Transparentnost je tako posebej predpisana oziroma uzakonjena z ZSDH–1 kot zapovedan način poslovanja organa, kar pomeni, da bi se lahko omejila kvečjemu izjemoma. Zato ne more biti le z internim aktom organa vzpostavljen ravno nasprotni režim od uzakonjenega, po katerem bi bilo celotno poslovanje organa poslovna skrivnost, transparentnost poslovanja pa izjema. Zavezanost k transparentnosti namreč pomeni posebno odgovornost do javnosti oziroma do zagotavljanja javnosti in odprtosti delovanja, kar je tudi glavni namen ZDIJZ (2. člen), in konkretno ZSDH–1. Prosilec v pritožbi obširno izpostavlja razloge oziroma javni interes za razkritje zahtevanih dokumentov ter posebej omenja oškodovanje slovenskega nacionalnega premoženja oziroma oškodovanje strateških slovenskih nacionalnih, vitalnih in varnostnih interesov, upoštevajoč da gre za prodajo slovenskega nacionalnega telekomunikacijskega operaterja. Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi v tej zvezi organ v postopku na prvi stopnji sploh ugotavljal, ali morebiti obstaja izjema od zatrjevane izjeme, tj. ko se na podlagi drugega in tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne glede na izjeme iz prvega odstavka tega člena, dostop do zahtevane informacije vseeno dovoli. Na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ se namreč ne glede na določbe prejšnjega odstavka (torej ne glede na obstoj izjeme) dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen če gre za določene tajne ali davčne podatke oziroma podatke poročevalskih enot za potrebe državne statistike (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Prav tako pa se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (tj. ne glede na obstoj izjeme) lahko dostop do zahtevane informacije dovoli po tretjem odstavku tega člena, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance, ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače (prva alineja), ali pa če gre za določene okoljske podatke (druga alineja). V obravnavani zadevi gre za zatrjevano izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej ne gre za nobeno od v prvi alineji tretjega odstavka tega člena omenjenih izjem/točk, niti za primer iz slednjih dveh zakonov. Tako bi moral organ v postopku na prvi stopnji ugotavljati, ali so morebiti izpolnjeni pogoji za razkritje zahtevanih dokumentov na podlagi drugega ali tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.Organ morebitnih interesov drugih oseb (npr. vsaj potencialnega kupca oziroma morebiti tudi ostalih pogodbenih partnerjev organa pri svetovanju v tem postopku prodaje) za omejitev dostopa do zahtevanih informacij v izpodbijani odločbi niti ne omenja oziroma tako ni razvidno, ali je bila spoštovana določba 44. člena ZUP, po kateri mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Čeprav organ že sam uveljavlja izjemo poslovne skrivnosti, to namreč še ne pomeni, da mu v postopek ni treba pritegniti strank z interesom ter tudi njim dati možnost, da v postopku zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. IP še opozarja, da iz zahteve izhaja, da prosilec podaja predlog za dostavo zahtevanih dokumentov, pri čemer te dostave posebej ne opredeljuje. Na podlagi 2. točke drugega odstavka 17. člena mora prosilec v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja opredeliti tudi, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Če iz zahteve to ni razvidno, mora organ ravnati po prvem odstavku 18. člena ZDIJZ in prosilca pozvati, da zahtevo ustrezno dopolni oziroma odpravi pomanjkljivosti. Prosilec pa je šele v pritožbi predlagal, da se mu dovoli vpogled oziroma tudi prepisovanje in fotokopiranje dokumentov. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe oziroma spisne dokumentacije tako ni razvidno, da bi organ v postopku na prvi stopnji upošteval omenjene določbe 17. in 18. člena ZDIJZ.Prav tako iz zahteve ni razvidno, da bi prosilec že z njo zahteval vse dokumente organa, ki so v direktni ali posredni povezavi s prodajo družbe Telekom oziroma s sprejetjem sklepa o tej prodaji, kot to predlaga v pritožbi. Predmet obravnavane zahteve je (le) dokumentacija seje nadzornega sveta organa z dne 10. 6. 2015 o prodaji družbe Telekom in jo prosilec ne more širiti šele v pritožbi. Lahko pa je ostala (torej ne z omenjene seje) dokumentacija v zvezi s to prodajo predmet drugega postopka oziroma nove zahteve, nikakor pa ne more biti predmet tega pritožbenega postopka. Na podlagi vsega navedenega je organ napačno uporabil 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ glede izjeme poslovne skrivnosti in se le na splošno skliceval na poslovno skrivnost za vse zahtevane dokumente, ne da bi tudi posamično presojal vsak posamezen zahtevan dokument oziroma njegovo vsebino ter pojasnil in utemeljil, katere informacije naj bi dejansko (še vedno) predstavljale poslovno skrivnost in zakaj. Prav tako pa v postopku na prvi stopnji tudi sploh ni ugotavljal, ali so morebiti izpolnjeni pogoji za razkritje zahtevanih dokumentov na podlagi drugega ali tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, oziroma ali je prosilcu v skladu s 7. členom ZDIJZ možno omogočiti vsaj delni dostop do zahtevanih informacij, zlasti glede na omenjeno sporočilo javnosti oziroma javno razkrite informacije o predmetni seji nadzornega sveta organa. V postopku na prvi stopnji tudi ni bilo razčiščeno, na kakšen način se želi prosilec seznaniti z zahtevanimi informacijami, saj organ ni upošteval 17. člena ZDIJZ oziroma ni ravnal v skladu z 18. členom tega zakona. Zato je izpodbijana odločba pomanjkljivo obrazložena oziroma sploh nima razlogov o odločilnih dejstvih (prvi odstavek 214. člena ZUP), zaradi česar je ni mogoče preizkusiti (bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP). Ni pa tudi razvidno, ali je organ upošteval 44. člen ZUP (v povezavi z bistveno kršitvijo postopka iz 2. točke drugega odstavka 237. člena ZUP) glede stranske udeležbe. Zaradi zgoraj naštetih oziroma v tej odločbi navedenih pomanjkljivosti, ki jih bo zaradi pregleda nad dokumentacijo in poznavanjem zadevnega področja ter dejstva, da je organ tisti, ki lahko opiše ter ustrezno in popolno obrazloži vse razloge o odločilnih dejstvih za izdajo zakonite in pravilne odločbe v tej zadevi, hitreje in bolj ekonomično odpravil organ sam, je bilo treba, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti organu prve stopnje v ponovni postopek, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V zvezi s tem IP še pripominja, da organ ni, v skladu z drugim odstavkom 245. člena ZUP, pritožbi priložil vseh dokumentov, ki se tičejo zadeve, saj spisni dokumentaciji niso priloženi nobeni dokumenti, ki so predmet zahteve in za katere organ zatrjuje obstoj omenjene izjeme do dostopa do informacij javnega značaja. Organ je tako dolžan pri ponovnem odločanju, če v zadevi ne bo odločil drugače oziroma ugotovil obstoja morebitnih drugih ovir ali izjem, upoštevati stališča in napotke iz te odločbe oziroma ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema te odločbe, odločiti o zahtevi oziroma izdati novo odločbo, zoper katero ima prosilec pravico pritožbe.IP tudi pripominja, da je organ že obravnaval določeno zadevo glede zavrnitve zahteve zaradi poslovne skrivnosti organa, v kateri je IP (odločba št. 090-210/2014 z dne 22. 4. 2015, objavljena sicer tudi na spletni strani IP) prav tako podrobno obrazložil uporabo tega instituta v odnosu do posebnega položaja oziroma javnopravnega statusa organa in širše, tako da so organu v zvezi s tem ob izdaji izpodbijane odločbe že bila znana stališča IP.Ker je IP na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravil izpodbijano odločbo in zadevo vrnil organu v ponoven postopek, se ne opredeljuje do ostalih pritožbenih ugovorov oziroma v zvezi s pritožbenimi navedbami o nezakonitostih ravnanja organa pri prodaji družbe Telekom. IP namreč na podlagi tretjega odstavka 27. člena ZDIJZ odloča o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ odločil o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, nima pa pristojnosti, da bi preverjal in ugotavljal zakonitost posameznih postopkov ali ravnanj oziroma kršitve v postopkih, v katerih oziroma v zvezi s katerimi so nastali dokumenti, ki jih prosilec zahteva, saj so za to, kot tudi za morebitna kazniva dejanja, pristojni drugi organi.Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila: Jelka Kovačič, univ. dipl. prav., svetovalka Informacijskega pooblaščenca |
|
[1] http://www.sdh.si/sl-si/Novica/974