prosilka - Upravna enota Idrija
+ -Številka: 090-206/2015
Kategorije: Avtorsko delo
POVZETEK:Prosilka se je pritožila zoper odločbo, s katero ji je bil omogočen vpogled v projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, saj je zahtevala fotokopije dokumentov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevana dokumentacija predstavlja varovano avtorsko delo in pritožbo prosilke zavrnil. V konkretnem primeru ni bilo mogoče uporabiti določb 9. člena ZASP, ki določenim delom (npr. uradnim besedilom z upravnega področja) odreka avtorskopravno varstvo, saj gradbeno dovoljenje v konkretni zadevi še ni bilo izdano, kar pomeni, da predstavljajo projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in posamezni deli le-tega še vedno v celoti varovano avtorsko delo.ODLOČBA:Številka: 090-206/2015/3Datum: 14. 10. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 31. 7. 2015, zoper odločbo UE Idrija, Študentovska 2, 5280 Idrija, št. 090-10/2015-2 z dne 15. 7. 2015, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke zoper odločbo UE Idrija, št. 090-10/2015-2 z dne 15. 7. 2015, se zavrne.2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 26. 6. 2015 na organ naslovila zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer je zahtevala fotokopije oz. kopije v obliki elektronskega zapisa za naslednje dokumente, ki so sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) št. 003/2014-0 investitorja MBBM d. o. o.:- načrt odstranjevalnih del št. 003/2014-R,- geološko geomehansko poročilo št. 3956-052/2014-01,- zasnova požarne varnosti št. 2014/012-ZPV in- ocena zvočne izolacije, elaborat zaščite pred hrupom v stavbah št. 2014/17-HVS.Organ je z odločbo št. 090-10/2015-2 z dne 15. 7. 2015 zahtevo prosilke v delu, ki se nanaša na posredovanje fotokopij dokumentov iz upravne zadeve investitorja MBBM d. o. o. – gradnja stanovanjsko poslovne stavbe Rožna vila zavrnil in prosilki omogočil seznanitev z dokumentacijo na način, da ji je omogočil vpogled v zahtevane dokumente. Organ je v obrazložitvi navedel, da so zahtevani dokumenti sestavni del projektne dokumentacije potrebne za pridobitev gradbenega dovoljenja. Glede na to, da arhitekturna dela predstavljajo avtorsko delo, je organ odločil, da je edini mogoč način seznanitve z zahtevano informacijo v obliki vpogleda, zato je zahtevo prosilke za posredovanje fotokopij zavrnil in ji omogočil vpogled.Prosilka je v pritožbi z dne 31. 7. 2015 navedla, da prosi, da IP ponovno prouči njeno zahtevo. Meni, da so vse informacije del projektne dokumentacije in kot take javne informacije, s katero se ima pravico seznaniti na izbrani način (elektronski zapis ali fotokopija) zaradi lažjega pregleda, podajanja pripomb in pridobivanja nasprotnih dokazov, če bi bilo to potrebno. Meni, da pri zahtevi za pridobitev fotokopij oz. elektronskega zapisa ne gre za kršitev avtorskih pravic, saj je treba upoštevati, da so bile avtorske pravice s tem, ko so bili dokumenti zavedeni kot del dokumentacije projekta za izdajo gradbenega dovoljenja, prenešene na upravni organ. Prav tako pa meni, da se lahko le tako seznani s celotnim dokumentom, zato predlaga, da se zahteva ponovno prouči se ponovno odloči o posredovanju dokumentov.Organ je z dopisom št. 090-10/2015-5 z dne 11. 8. 2015 pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skladno z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP.Pritožba ni utemeljena.IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;2. organ mora z njo razpolagati;3. nahajati se mora v materializirani obliki.IP ugotavlja, da med strankama ni sporno, da zahtevani dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja. Med strankama je sporno le to, ali je prosilka upravičena do fotokopij oz. elektronskega zapisa zahtevane dokumentacije, oz. ali gre za avtorsko delo, katerega fotokopije niso dovoljene in je prosilka upravičena le do vpogleda.Glede na navedbe organa v odločbi, da zahtevani dokumenti predstavljajo avtorsko delo, IP pojasnjuje, da iz ZDIJZ izhaja, da ima prosilec, na podlagi 17. člena ZDIJZ, pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Organ nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (na primer fotokopija ali vpogled). Glede na navedeno se torej v primeru, da zahtevana informacija predstavlja avtorsko delo, lahko zavrne le določen način seznanitve z njo (elektronska kopija, fotokopija), ne pa tudi sam dostop do informacije (npr. vpogled).
V skladu s 5. členom Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/07, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZASP) je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost. Če torej posamezno delo izpolnjuje vse navedene predpostavke kumulativno, se šteje, da gre za avtorsko delo. Glede zahtevanih dokumentov IP ugotavlja, da ti nedvomno izpolnjujejo vseh pet temeljnih predpostavk avtorskega dela iz 5. člena ZASP. Nedvomno je, da je delo izraženo, da predstavlja stvaritev avtorja in intelektualno kreacijo ter da hkrati spada v znanstveno področje človeške ustvarjalnosti. Po vsebinski preučitvi dokumentov IP ocenjuje tudi, da imajo dokumenti tudi zadostno mero individualnosti, da se štejejo za avtorsko delo. IP tako ugotavlja, da zahtevani dokumenti nedvomno izpolnjujejo vse predpostavke za avtorsko delo iz 5. člena ZASP.Navedeno pomeni, da je organ ravnal pravilno, ko je upošteval drugi odstavek 25. člena ZDIJZ, ki določa, da lahko prosilec pridobi samo vpogled v dokumentacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. V tem delu je torej pravica prosilke, da sama izbere obliko, v katerem se želi seznaniti z zahtevanim dokumentom, omejena. Glede na to, da je organ v dopisu št. 090-10/2015-8 z dne 28. 8. 2015 pojasnil, da gre za upravno zadevo, ki je še v postopku reševanja in v kateri gradbeno dovoljenje še ni bilo izdano, IP pojasnjuje, da v tem konkretnem primeru tudi ni mogoče upoštevati določbe 9. člena ZASP, ki določenim delom odreka avtorskopravno varstvo (uradna besedila z upravnega področja). S trenutkom izdaje gradbenega dovoljenja, postane namreč projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja sestavni del upravne odločbe in kot tak tudi uradno besedilo z upravnega področja, za katerega se ne uporabljajo določbe o avtorskopravnem varstvu po ZASP. Ker pa gradbeno dovoljenje do trenutka izdaje izpodbijane odločbe še ni bilo izdano, saj je postopek za izdajo gradbenega dovoljenja še v teku, predstavljajo projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in posamezni deli le-tega še vedno v celoti varovano avtorsko delo. Prosilka je v konkretnem primeru torej upravičena le do vpogleda v navedeno dokumentacijo.Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka