prosilka - Upravna enota Idrija
+ -Številka: 090-205/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja, Kršitev postopka
POVZETEK:Prosilka se je pritožila zoper odločbo, saj ji organ ni posredoval vseh dokumentov, ki jih je zahtevala, prav tako pa je v enem delu zahtevo zavrnil. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ni odločal o celotni zahtevi prosilke, zato je pritožbi prosilke delno ugodil in zadevo v tem delu vrnil v ponovno odločanje organu. V delu, v katerem pa je organ zahtevo prosilke zavrnil, je IP ugotovil, da organ z dokumentom ne razpolaga, zato je pritožbo prosilke zavrnil kot neutemeljeno.
ODLOČBA:Številka: 090-205/2015/6Datum: 30. 10. 2015
Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi …, ki jo zastopa … (v nadaljevanju prosilka) z dne 31. 7. 2015, zoper odločbo UE Idrija, Študentovska 2, 5280 Idrija, št. 090-11/2015 z dne 16. 7. 2015, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke z dne 31. 7. 2015 zoper 1. točko izreka odločbe Upravne enote Idrija št. 090-11/2015 z dne 16. 7. 2014 se zavrne.2. Pritožbi prosilke z dne 31. 7. 2015 zoper 2. točko izreka odločbe Upravne enote Idrija št. 090-11/2015 z dne 16. 7. 2014 (v delu, v katerem je bilo odločeno o posredovanju fotokopije spisa vodenje postopka izdaje gradbenega dovoljenja) se ugodi in se 2. točka izreka izpodbijane odločbe delno odpravi ter se zadeva v tem delu vrne organu prve stopnje v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 29. 6. 2015 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer je zahtevala fotokopije:(1) spisa »vodenje postopka izdaje gradbenega dovoljenja«,(2) vloge MGGM d. o. o. za izdajo gradbenega dovoljenja in(3) poročila pregleda PGD s strani organa pred podano zahtevo za dopolnitev vloge, št. 351-74/2015 in pred izvedbo ustne obravnave dne 18. 6. 2015.Organ je z odločbo št. 090-11/2015 z dne 16. 7. 2015 zahtevo prosilke v delu, ki se nanaša na posredovanje fotokopije poročila pregleda PGD s strani organa pred podano zahtevo za dopolnitev vloge št. 351-74/2015 in pred izvedbo ustne obravnave dne 18. 6. 2015, zavrnil. Zahtevi po posredovanju fotokopije spisa vodenje postopka izdaje gradbenega dovoljenja in fotokopije vloge MBBM d. o. o. za izdajo gradbenega dovoljenja pa ugodil. Organ je v obrazložitvi navedel, da dokumenta, ki predstavlja poročila pregleda PGD, organ ni dolžan voditi, ga tudi dejansko ne vodi in zato z njim ne razpolaga.Prosilka je v pritožbi z dne 31. 7. 2015 navedla, da prosi, da IP ponovno prouči njeno zahtevo. V delu, v katerem je zahtevala fotokopijo spisa »vodenje postopka izdaje gradbenega dovoljenja«, je prejela samo popis zadeve, ne pa tudi celotnega spisa z vključenimi kopijami vseh dokumentov. Meni, da so vse informacije, ki so navedene v »spisu« postopka za izdajo gradbenega dovoljenja podjetja MBBM d. o. o., sestavni del zahteve in kot take javne informacije, s katerimi se ima pravico seznaniti v času vodenja postopka na način, kot je bil zahtevan (elektronski zapis ali fotokopije) zaradi lažjega pregleda in seznanitve s postopkom. Želi, da organ posreduje tudi kopije vseh dokumentov, ki jih navaja v popisu in ji omogoči nov popis zadeve s kopijami dokumentov do vključno 30. 7. 2015, saj je v tem času prišlo do sprememb in dopolnitev spisa. Glede navedbe organa, da ne razpolaga s poročilom pregleda PGD pred podano zahtevo za dopolnitev vloge pritožnica navaja, da je iz zapisnika ustne obravnave z dne 18. 6. 2015 razvidno, da je organ izvedel obravnavo in izvedel pregled dokumentacije. V zapisniku je navedel »organ je zahtevek investitorja obravnaval«. Ker organ navaja, da ni izdelal poročila pregleda PGD, prosilka prosi za pojasnilo in obrazložitev, kaj je zajeto pod nazivom »obravnaval« in katere dokumente je organ obravnaval in kakšen je bil sklep. Prosi za pridobitev ustrezne informacije, iz katere bo za vse posamezne sestavne dele projektne informacije, ki izhajajo iz »Kazala vsebine projekta« in »Kazala vsebine vodilne mape« razvidno: ali so bili dokumenti obravnavani, ali so bili podani zahtevki za dopolnitev in ali je bila podana odločitev, da so pripravljeni skladno z zakonodajo. Prosi, da IP, v primeru, da zapisnik ali dokument v zvezi pregleda PGD ne obstaja, pozove organ, da poda smiselno obrazložitev obravnave PGD, ki ga je izvedel pred samo izvedbo ustne obravnave.Organ je z dopisom št. 090-11/2015-5 z dne 11. 8. 2015 pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skladno z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP.IP je s pozivom št. 090-205/2015/4 z dne 23. 10. 2015 organ pozval, da mu posreduje vso dokumentacijo, ki jo je zahtevala prosilka in dokumentacijo, ki so jo prosilki posredovali (popis spisa »vodenje postopka izdaje gradbenega dovoljenja«) z vsemi dokumenti, ki so se v navedenem spisu nahajali do dneva izdaje odločbe, tj. do 16. 7. 2015. Organ je z dopisom št. 090-11/2015-10 z dne 27. 10. 2015 IP posredoval fotokopiji dokumentov, ki jih je posredoval prosilki (zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja z dne 5. 5. 2015 in popis zadeve št. 351-74/2015). Organ je pojasnil, da je upravna zadeva, na katero se nanaša prosilkina zahteva, še v postopku reševanja na Oddelku za okolje in prostor, gospodarstvo in kmetijstvo, zato je IP ne morejo odstopiti. Pritožba je delno utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilka izpodbija odločbo organa v delu, v katerem je organ zahtevo prosilke zavrnil (1. točka izreka izpodbijane odločbe), ter delno tudi v delu, v katerem je organ njeni zahtevi ugodil (2. točka izreka izpodbijane odločbe, ki se nanaša na fotokopijo spisa vodenje postopka izdaje gradbenega dovoljenja). Prosilka odločitve organa v delu, v katerem ji je ugodil in ji omogočil dostop do fotokopije vloge MBBM d. o. o. za izdajo gradbenega dovoljenja, ne izpodbija, zato IP o tem dokumentu ni odločal. Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati, in3. nahajati se mora v materializirani obliki.K 1. točki izreka te odločbe:Organ je zahtevo prosilke za posredovanje fotokopije poročila pregleda PGD pred podano zahtevo za dopolnitev vloge in pred izvedbo ustne obravnave dne 18. 6. 2015 zavrnil z utemeljitvijo, da z dokumentom ne razpolaga. V obravnavanem primeru IP nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da z dokumentom ne razpolaga, saj je organ večkrat pojasnil, da takega dokumenta ni ustvaril in da ga tudi ni dolžan ustvariti ali voditi. Navedba organa, da je zahtevek investitorja obravnaval, sama po sebi ne pomeni, da je organ o tem ustvaril poseben dokument. Tudi iz popisa zadeve, ki ga je priložil organ, ne izhaja, da bi organ razpolagal z dokumentom o poročilu pregleda PGD. IP pojasnjuje, da je pritožbena zahteva prosilke, naj organ v primeru, da dokument ne obstaja, posreduje pojasnilo in obrazložitev tega, kaj pomeni, da je vlogo »obravnaval« in naj za vsak posamezni del dokumenta navede, ali ga je obravnaval in na kak način, neutemeljena. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato v skladu z načelom zakonitosti, IP organu ne more naložiti, naj prosilki posreduje dokument, s katerim ne razpolaga, prav tako pa IP organu ne more razložiti, da ustvari nov dokument s pojasnili, zakaj z določenim dokumentom ne razpolaga. Glede na to, da zahtevan dokument pri organu ne obstaja, IP ugotavlja, da pritožbi prosilke v tem delu ni mogoče ugoditi, ker ji organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.IP še poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Odločitev organa v 1. točki izreka izpodbijane odločbe je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa v tem delu neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.K 2. točki izreka te odločbe:Organ je zahtevi prosilke za posredovanje fotokopije spisa »vodenje postopka izdaje gradbenega dovoljenja« ugodil in ji posredoval popis spisa. Po proučitvi vsebine izpodbijane odločbe in pritožbenih navedb prosilke je IP ugotovil, da organ ni odločil o celotni zahtevi prosilke (fotokopija celotnega spisa) temveč le o popisu spisa, kar pa ni predmet zahteve prosilke. Iz njene zahteve jasno izhaja, da želi fotokopijo spisa, kar je mogoče šteti le za spis kot celoto, kar je potrdila tudi v sami pritožbi. Organ se tako ni opredelil do posameznih dokumentov v spisu št. 351-74/2015 (gradbeno dovoljenje za stanovanjsko poslovni objekt Rožna dolina), pri čemer dokumentov ni natančno preučil z vidika izjem od prostega dostopa, v postopek tudi ni pritegnil morebitnih stranskih udeležencev, v pravice katerih bi lahko odločitev organa posegla, prav tako ni razvidno, o katerih dokumentih je organ že odločal v okviru drugih zahtev prosilke za dostop do informacij javnega značaja in kateri dokumenti so bili prosilki že posredovani oz. ji je bil dostop do njih zavrnjen z odločbo. Predmet zahteve prosilke so tudi dokumenti, o katerih je v določenem delu odločal tudi že IP (v odločbi št. 090-204/2015/5 z dne 14. 10. 2015 in odločbi št. 090-206/2015/4 z dne 15. 10. 2015). Ta dejstva mora organ v ponovljenem postopku upoštevati in se do njih opredeliti.Glede na dejstvo, da izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi, da je organ prosilki v tem delu v celoti ugodil, ne da bi ji dejansko posredoval dokumente, ki jih je zahtevala, IP ugotavlja, da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje.ZUP v prvem odstavku 251. člena določa, da če organ druge stopnje ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali po zaprošenem organu. IP je v izvedenem postopku ugotovil, da je v postopku odločanja na prvi stopnji organ nepopolno oz. zmotno ugotovil dejstva, zato je bilo treba na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v prejšnjih odstavkih obrazložitve te odločbe, izpodbijano odločbo delno odpraviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Vrnitev zadeve v ponovno odločanje IP utemeljuje z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na dokumente, ki so del upravne zadeve organa, zato organ razpolaga z vso dokumentacijo, ki je z zahtevanimi dokumenti povezana hkrati pa organ pozna širši vidik zadeve, povezane z zahtevanimi dokumenti. Prvostopenjski organ je zato tisti, ki bo najlažje ugotovil, v katerem delu predstavljajo zahtevani dokumenti prosto dostopne informacije javnega značaja, v katerem delu gre za izjeme od prosto dostopne informacije javnega značaja in v katerem delu je bilo o zahtevi prosilke že odločeno v okviru drugih zahtev. Prav tako pa gre za upravno zadevo, ki je pri organu še v postopku reševanja in je organ zaradi tega ne more odstopiti IP. Na tem mestu IP ugotavlja, da se mora organ opredeliti tudi do morebitnega obstoja izjem iz 7. in 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.V ponovljenem postopku je organ dolžan jasno opredeliti, kateri dokumenti, ki jih prosilka zahteva v tem delu, so predmet njegove presoje in o katerih dokumentih je organ že odločil in prosilki omogočil dostop, oz. dostop zavrnil z odločbo. Organ mora v postopek povabiti morebitne stranske udeležence in jim omogočiti zaščito svojih pravic, nato pa se mora konkretno opredeliti do vsakega posameznega dokumenta (torej pojasniti, ali je, glede vsakega posameznega dokumenta, podana kakšna izjema od prosto dostopnih informacij in katera izjema je podana pri posameznem dokumentu). Prav tako se mora organ, glede vsakega posameznega dokumenta, ki ga bo identificiral kot predmet zahteve, opredeliti glede možnosti uporabe delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ. IP na tem mestu še opozarja, da je prosilka svojo zahtevo v pritožbi razširila in zahtevala tudi nov popis spisa in kopije vseh dokumentov iz novega popisa do vključno dne 30. 7. 2015. IP opozarja, da prosilka v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilka se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahtevala. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal (ker prosilec tega ni zahteval), zato tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilka lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti. Organ pa je dolžan razširjeno zahtevo prosilke iz pritožbe obravnavati kot novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba prosilke zoper 2. točko izreka izpodbijane odločbe v delu, ki se nanaša na fotokopijo spisa »vodenje postopka izdaje gradbenega dovoljenja«, utemeljena, ker je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejstva, zato se odločbe ne da preizkusiti, s čimer je bila storjena bistvena kršitev pravil postopka (7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi prosilke v tem delu ugodil, in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo v 2. točki izreka delno odpravil ter zadevo v tem delu vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Organ mora o zahtevi prosilke odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dni od prejema te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper 1. in 3. točko te odločbe ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Zoper 2. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.Postopek vodila:Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav., svetovalka Informacijskega pooblaščencaInformacijski pooblaščenecMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka