prosilka - Rdeči križ Slovenije, OZ Koper
+ -Številka: 090-202/2015
Kategorije: Ali gre za delovno področje organa, Ali gre za inf. javnega značaja
POVZETEK:Organ je zahtevo prosilke, s katero je zahtevala fotokopije določene poslovne dokumentacije organa (gradiva sej območnega odbora v zvezi z zaposlitvijo poslovnega sekretarja in izplačilom stroškov dela za dva zaposlena ter odpisom določene terjatve, sejnine in nagrade posameznih članov območnega in nadzornega odbora, managerska pogodba za vodenje društva, avtorske ali podjemne pogodbe), zavrnil, ker je ugotovil, da se zahtevani dokumenti ne nanašajo na naloge organa, ki jih ta izvaja kot javno pooblastilo. Po mnenju IP je odločitev organa pravilna, saj ni razvidno, da bi se zahtevana dokumentacija nanašala na izvajanje javnih pooblastil organa iz prvega odstavka 9. člena ZRKS, oziroma ni izkazana očitna, neposredna in konkretna zveza med zahtevanimi dokumenti in nalogami organa, ki po ZRKS pomenijo navedena javna pooblastila, prav tako pa, četudi je organ društvo v javnem interesu, to samo po sebi še ne pomeni, da je zato organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, in to za celotno svoje delovno področje in delovanje, torej tudi za naloge, ki jih ne opravlja kot javno pooblastilo. Zahteva prosilke se tako ne nanaša na informacije javnega značaja in tako ni izpolnjen pogoj po prvem odstavku 1. člena oziroma v tej zvezi po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Prav tako ni razvidno, da bi organ predstavljal poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in zato posledično za omenjene zahtevane informacije tudi ni mogoče uporabiti 4a. člena oziroma 6a. člena ZDIJZ. Ker je IP ugotovil, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-202/2015/5 Datum: 30. 10. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – ZDIJZ-UPB2, 117/06 – ZDavP, 23/14, 50/14 in 19/15 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – ZUP-UPB2, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 9. 9. 2015, zoper odločbo Rdečega križa Slovenije – Območnega združenja Koper, Gramšijev trg 1, 6000 Koper (v nadaljevanju organ), št. 242-1-10/15 z dne 4. 9. 2015, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožba prosilke z dne 9. 9. 2015 zoper odločbo Rdečega križa Slovenije – Območnega združenja Koper, št. 242-1-10/15 z dne 4. 9. 2015, se zavrne.2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.O b r a z l o ž i t e v:Prosilka je pri organu vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 26. 6. 2015, s katero je v obliki fotokopij ali izpisa v formatu A4 zahtevala dokumente, ki se nanašajo na sejo območnega odbora organa (v nadaljevanju območni odbor) z dne 16. 4. 2015 (vabilo, zapisnik, sklepi idr.) v zvezi z … prijavo z dne 22. 3. 2015, oziroma ki se nanašajo na druge seje območnega odbora glede večkratne zaposlitve poslovnega sekretarja (od maja 2012) ter … ponovni poziv z dne 5. 5. 2015 glede sklepov omenjene seje z dne 16. 4. 2015, na sejo območnega odbora v zvezi s porabo oziroma izplačilom denarnih sredstev Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju MDDSZ) za stroške dela dveh zaposlenih, na sejo območnega odbora v zvezi z imenovanjem komisije za vrednostne papirje in gotovino ter določenim odpisom vrednosti gotovine, višino sejnin za posamezne člane območnega odbora in nadzornega odbora organa (v nadaljevanju nadzorni odbor) za leti 2013 in 2014 ter nagrad za člane območnega odbora za leta 2013, 2014 in 2015 (do vključno 30. 6. 2015), managersko ali drugo pogodbo za vodenje društva od nastopa funkcije dalje ter poimensko sklenjene avtorske in podjemne pogodbe z obdobjem trajanja in višino izplačil za leti 2013 in 2014. Ker organ o zahtevi prosilke ni odločil v predpisanem roku, je prosilka vložila pritožbo zaradi molka organa z dne 27. 7. 2015, organ pa je po pozivu IP izdal odločbo, št. 242-1-10/15 z dne 4. 9. 2015, ki je predmet tega pritožbenega postopka (v nadaljevanju izpodbijana odločba).Z izpodbijano odločbo je organ zahtevo prosilke zavrnil (1. točka izreka) in odločil, da v postopku izdaje te odločbe ni bilo posebnih stroškov (2. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je nedvomno, da je organ v določenem obsegu nosilec javnih pooblastil, saj Zakon o Rdečem križu Slovenije (Uradni list RS, št. 7/93 in 79/10; v nadaljevanju ZRKS) v 9. členu jasno določa, kaj so naloge Rdečega križa Slovenije (v nadaljevanju RKS), ki se izvajajo kot javno pooblastilo, in jih povzema. Ugotavlja, da se vloga prosilke nanaša na podatke, ki so poslovna dokumentacija organa, vendar se ne nanašajo na naloge organa, ki se izvajajo kot javno pooblastilo. Prav tako ugotavlja, da gre za podatke, katere organ ne sme posredovati zaradi 6. člena ZDIJZ, saj bi bilo razkritje določenih zahtevanih podatkov (podatkov o sejninah ter podatkov o pogodbah o zaposlitvi) tudi nedopustno z vidika Zakona o varstvu osebnih podatkov. Zoper izpodbijano odločbo je prosilka vložila pritožbo z dne 9. 9. 2015, v kateri v zvezi s tem, da organ meni, da ni zavezanec, opozarja, da je organ humanitarna organizacija in da gre glede na statut organa in ZKRS za društvo v javnem interesu na podlagi 35. člena Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 64/11 – ZDru-1-UPB2; v nadaljevanju ZDru-1), ter da z Ministrstvom za obrambo (v nadaljevanju MO) sklepa neposredno pogodbo za sofinanciranje, za delovanje in programe lokalnega pomena, ki jih območna združenja izvajajo v interesu javnosti, kot tudi da se del socialnovarstvenih programov sofinancira tudi iz proračunskih sredstev MDDSZ. Meni, da so izpolnjeni pogoji (tudi po zakonu), da se organ, poleg nalog, ki jih izvaja kot javno pooblastilo, šteje za društvo v javnem interesu, ter da tako obstaja interes javnosti, da se le-ta seznani z zahtevanimi dokumenti ter na kakšen način je organ ravnal z javnim denarjem. Predlaga, da se pritožbi ugodi, odločba organa odpravi ter organu naloži, da zahtevane dokumente v obliki fotokopij posreduje prosilki, glede na to, da dokumenti obstajajo in se nanašajo na delovanje organa. Ker je bila pritožba poslana neposredno IP, jo je ta z dopisom, št. 092-116/2015/2 z dne 11. 9. 2015, odstopil organu, ki jo je preizkusil in jo po 245. členu ZUP odstopil v reševanje IP, skupaj z dokumentacijo, ki jo je zahtevala prosilka. Pritožba ni utemeljena.IP je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.Zmotno je stališče pritožnice, glede na to, da meni, da je RKS oziroma organ društvo v javnem interesu, da je že zaradi takšnega statusa organa le-ta zavezan za posredovanje zahtevanih informacij in da zaradi tega statusa obstaja interes javnosti, da se seznani z zahtevanimi dokumenti in na kakšen način je organ ravnal z javnim denarjem.Na podlagi 30. člena Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 64/11 – ZDru–1-UPB2; v nadaljevanju ZDru–1) se status društva v javnem interesu podeli društvu, če deluje na področjih, naštetih v prvem odstavku navedenega člena (kulture, vzgoje in izobraževanja, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami itd.), če njihovo delovanje presega interese njegovih članov in je splošno koristno, ter če izpolnjuje splošne pogoje iz drugega odstavka istega člena. Po 35. členu ZDru–1, na katerega se sklicuje tudi prosilka, pa se v primeru, če je društvu s posebnim zakonom ali na podlagi posebnega zakona, zaradi njegove splošne koristne dejavnosti, priznan poseben status, ali je določeno, da je njegova dejavnost humanitarne narave, ali mu zakon na drug način neposredno ureja opravljanje in financiranje dejavnosti, ki je v javnem interesu, šteje, da je tako društvo v javnem interesu na podlagi zakona. Vendar, četudi je RKS društvo v javnem interesu in četudi ima tak status podeljen že na podlagi zakona, to samo po sebi še ne pomeni, da je zato organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, in to za celotno svoje delovno področje in delovanje, torej tudi za naloge, ki jih ne opravlja kot javno pooblastilo. Tudi iz nobene določbe ZDIJZ ali ZDru–1 ne izhaja, da bi bil status društva v javnem interesu kakorkoli oziroma avtomatično povezan z opravljanjem javne službe ali statusom nosilca javnega pooblastila in s tem tudi, da bi bilo takšno društvo avtomatično zavezanec po ZDIJZ, in še to za celotno svoje delovanje. Društvo v javnem interesu lahko namreč ne opravlja nobene javne službe oziroma ne izvaja nobenega javnega pooblastila in tako v nobenem delu svojega poslovanja ni zavezanec po ZDIJZ. Imajo pa tovrstna društva nekatere druge ugodnosti (npr. zavezanci za dohodnino jim lahko po Zakonu o dohodnini namenijo do 0,5 % svoje dohodnine; po Zakonu o društvih lahko imajo prednost pri javnih razpisih za pridobivanje sredstev iz državnega proračuna, namenjenih društvom; po Zakonu o upravnih taksah so oproščeni plačila upravne takse za dokumente in dejanja v zvezi z opravljanjem njihovih dejavnosti, ki so v javnem interesu, itd.). V zvezi s pritožbenimi navedbami o ravnanju z javnim denarjem pa IP še dodaja, da na podlagi prvega odstavka 27. člena ZRKS Republika Slovenija iz svojega proračuna zagotavlja sredstva (le) za naloge, ki jih RKS opravlja kot javna pooblastila, torej se iz javnega – državnega proračuna financirajo le naloge organa iz naslova izvajanja javnih pooblastil. Četudi je namreč organ izven izvajanja teh javnih pooblastil pridobil določena javna sredstva, npr. kot omenja prosilka sredstva iz MDDSZ za stroške dela dveh uslužbenk oziroma sofinanciranje s strani MO, to še ne pomeni, da je organ zgolj zaradi tega že zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po kriterijih, opredeljenih v 1. členu ZDIJZ. Takšno stališče je IP sprejel tudi pri drugih zasebnopravnih subjektih, ki npr. sodelujejo na javnih razpisih oziroma projektih za sofinanciranje in tako pridobivajo določena javna sredstva, s katerimi nadalje (namensko) razpolagajo. Če pa obstaja sum o morebitnih nepravilnostih pri porabi tovrstnih sicer javnih sredstvih, je treba pri pristojnih organih sprožiti ustrezne postopke nadzora, ti organi pa lahko v okviru svojih pooblastil in pristojnosti ugotavljajo oziroma preverjajo pravilnost in zakonitost porabe teh sredstev – teh pristojnosti IP namreč nima. Prav tako so zmotne večkrat izpostavljene pritožbene navedbe, da organ meni, da ni zavezanec, saj organ v izpodbijani odločbi ne zanika, da je zavezanec po ZDIJZ, oziroma da je nosilec javnih pooblastil. Izpodbijana odločba, s katero je organ zavrnil zahtevo prosilke, tako ni bila izdana iz razloga, ker organ sploh ne bi bil zavezanec po ZDIJZ, ampak zato, ker se zahtevani dokumenti ne nanašajo na naloge organa, ki jih ta izvaja kot javno pooblastilo. Na podlagi prvega odstavka 1. člena ZDIJZ ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Po 2. členu je namen ZDIJZ zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja (prvi odstavek); za uresničitev namena tega zakona si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju (drugi odstavek). Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.Delovanje organa ureja zlasti ZRKS (sicer tudi npr. Zakon o humanitarnih organizacijah in že omenjeni ZDru–1), ki v 1. členu določa, da je RKS neodvisna, humanitarna organizacija nacionalnega pomena, ki na območju Republike Slovenije deluje v skladu z ženevskimi konvencijami iz leta 1949 in Dodatnima protokoloma k ženevskim konvencijam o zaščiti žrtev spopadov ter sklepi mednarodnih konferenc Rdečega križa. RKS v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZRKS sestavljajo lokalne organizacije; za ustanovitev, organizacijo in delovanje organizacij RKS se uporabljajo predpisi o društvih. Po šestem odstavku 1. člena Statuta Rdečega križa Slovenije – Zveze združenj z dne 15. 12. 2014 je le-ta pravna oseba zasebnega prava.Rdeči križ Slovenije opravlja na podlagi prvega odstavka 9. člena ZRKS naslednje naloge kot javno pooblastilo:– naloge v zvezi z obveščanjem, evidentiranjem in poizvedovanjem za žrtvami oboroženih spopadov in prizadetimi v naravnih in drugih nesrečah;– organizira usposabljanje osebja za opravljanje nalog, ki jih določajo ženevske konvencije;– organizira tečaje in izpite iz prve pomoči;– organizira in usposablja enote za prvo pomoč;– izvaja akcije za pridobivanje krvodajalcev in organizira krvodajalske akcije;– izdaja izkaznice darovalcem delov človeškega telesa; – izvaja ukrepe zdravstvenega varstva ljudi ob naravnih in drugih nesrečah ter oboroženih spopadih;– izvaja ukrepe za sprejemanje in nastanitev evakuiranega prebivalstva in drugih ogroženih ljudi ter druge ukrepe, ki lahko prispevajo k preskrbi ogroženih in prizadetih ljudi.Na podlagi navedenega je RKS torej humanitarna organizacija nacionalnega pomena (oziroma njegove lokalne organizacije, tj. območna združenja RKS, kar je tudi organ), ki med drugim izvaja tudi navedena javna pooblastila, kar pomeni, da so tudi RKS oziroma območna združenja RKS zavezanci za dostop do informacij javnega značaja, vendar samo v delu, ki se nanaša na opravljanje tistih nalog, ki se izvajajo kot javno pooblastilo. Samo tista informacija, ki je povezana z opravljanjem javnopravnih nalog, ima namreč lahko lastnost informacije javnega značaja, v konkretnem primeru torej le informacije, ki so povezane z opravljanjem omenjenih nalog kot javnih pooblastil po prvem odstavku 9. člena ZRKS. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007, in sicer, da je informacija javnega značaja tista informacija, ki služi uradnemu namenu organa, oziroma da gre pri njih torej za informacije, povezane s katerokoli javno (public) ali upravno funkcijo organa; da je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ le tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo (tudi v teoriji je mogoče zaslediti poudarek, da je pojem delovnega področja po vsebini del javnopravnega delovanja organa, torej izvajanja javnopravnih nalog oziroma dejavnosti organa); da je za pojem informacije javnega značaja odločilno to, ali informacija kaže na dejstvo ali okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog; da v nasprotnem primeru ni mogoče govoriti o informaciji, ki izvira iz delovnega področja organa in torej ne gre za informacijo javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ; da je takšna interpretacija ZDIJZ skladna z namenom omogočanja dostopa do informacij javnega značaja, ki je v nadzoru javnosti nad organi oblasti, nosilci javnih pooblastil in drugimi nosilci javnih funkcij glede njihovega izvrševanja javnih nalog, za izvajanje tega nadzora pa javnost ne potrebuje in tudi ni upravičena do informacij, ki s tem niso povezane. V zvezi z zahtevanimi informacijami (gradiva sej območnega odbora v zvezi z zaposlitvijo poslovnega sekretarja in izplačilom stroškov dela za dva zaposlena ter odpisom določene terjatve, sejnine in nagrade posameznih članov območnega in nadzornega odbora, managerska pogodba za vodenje društva, avtorske ali podjemne pogodbe) pa ni razvidno, da bi se le-te nanašale na izvajanje javnih pooblastil organa iz prvega odstavka 9. člena ZRKS, oziroma prosilka niti v pritožbi niti v zahtevi ne navaja nobenih dejstev in ne prilaga nobenih dokazov, na podlagi katerih bi bila izkazana očitna, neposredna in konkretna zveza med zahtevanimi dokumenti in nalogami organa, ki po ZRKS pomenijo navedena javna pooblastila. Ker se zahteva prosilke torej ne nanaša na informacije javnega značaja in tako ni izpolnjen pogoj po prvem odstavku 1. člena oziroma v tej zvezi po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, se IP ni spuščal v presojo drugih procesnih ali materialnopravnih vprašanj, ki so sicer pomembna za odločitev o dostopu do informacij javnega značaja. Tako tudi ni presojal, ali obstaja večji interes javnosti po razkritju zahtevanih informacij, kot to zatrjuje prosilka, torej ni opravljal testa javnega interesa po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ oziroma ugotavljal izjeme od izjeme po tretjem odstavku (poraba javnih sredstev oziroma opravljanje javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca) 6. člena ZDIJZ, saj se le-to opravi le v primeru, če gre za informacije javnega značaja oziroma če je podana katera izmed taksativno naštetih izjem od dostopa do informacije javnega značaja iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ v izpodbijani odločbi sicer navaja, da določenih zahtevanih podatkov (o sejninah in pogodbah o zaposlitvah) ne sme posredovati tudi zaradi varovanja osebnih podatkov – v tem primeru bi sicer šlo za izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (tj. za osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov), vendar se lahko obstoj izjeme od dostopa do informacij javnega značaja ugotavlja le glede informacij, ki izpolnjujejo vse pogoje po prvem odstavku 1. člena oziroma prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, kar pa v obravnavani zadevi ni izpolnjeno. IP je še preveril, glede na to, da prosilka zahteva tudi določene informacije v zvezi s sklenjenimi avtorskimi in podjemnimi pogodbami (pogodbeni partner, višina izplačil, trajanje pogodbe) oziroma izplačili nagrad za predsednika in podpredsednika območnega odbora, torej tudi informacije, ki v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava predstavljajo informacijo javnega značaja po 4a. členu ZDIJZ[1], ali bi moral organ posredovati te informacije na tej podlagi oziroma, ali je organ mogoče šteti za tak subjekt. Opredelitev poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je določena v 1a. členu ZDIJZ, po katerem je tak prevladujoč vpliv zagotovljen, kadar Republika Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava, posamično ali skupaj, v gospodarski družbi izvajajo prevladujoč (v tem členu določen) vpliv (prva alineja drugega odstavka), ali če v drugi pravni osebi zasebnega prava, ki ni gospodarska družba, (neposredno ali posredno) nastopajo kot ustanovitelji (druga alineja drugega odstavka). Iz Poslovnega registra Slovenije je razvidno, da je kot pravnoorganizacijska oblika organa navedeno društvo oziroma zveza društev, torej ni izpolnjen pogoj po omenjeni prvi alineji, ki predpisuje pravnoorganizacijsko obliko gospodarske družbe. Prav tako pa ni razvidno oziroma tega ne navaja niti prosilka, da bi bile Republika Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava ustanovitelji organa oziroma RKS[2]. Na podlagi navedenega tako ni razvidno, da bi organ predstavljal poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in zato posledično za omenjene zahtevane informacije tudi ni mogoče uporabiti 4a. člena oziroma 6a. člena, ki ureja javnost podatkov iz tega 4a. člena. Ker IP ni ugotovil nobenih kršitev materialnega zakona ali bistvenih kršitev postopka, do katerih bi prišlo v postopku po ZDIJZ na prvi stopnji, ki bi jih moral upoštevati po uradni dolžnosti, pritožba pa je neutemeljena, jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.V tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila: Jelka Kovačič, univ. dipl. prav., svetovalka Informacijskega pooblaščenca |
|
[1] V prvem odstavku 4a. člena ZDIJZ so namreč med drugim navedene tudi informacije, ki se nanašajo na izdatke svetovalnih ali drugih storitev, avtorskih pogodb itd. (prva alineja) oziroma tudi informacije o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega, nadzornega organa itd. (druga alineja).
[2] Na podlagi prvega odstavka 8. člena ZDru–1 lahko društvo ustanovijo najmanj tri poslovno sposobne fizične osebe oziroma pravne osebe; na podlagi 16. člena ZDru–1 morajo odločitev o ustanovitvi zveze društev, ki jo lahko ustanovita najmanj dve društvi, sprejeti zbori članov vseh društev; na podlagi prve alineje drugega odstavka 30. člena ZDru–1 društvu v javnem interesu ne more biti podeljen tak status, če bi bili njeni ustanovitelji (ali člani) pravne osebe javnega prava.