prosilec - Tržni inšpektorat RS

Datum: 31.08.2015
Številka: 090-201/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja, Kršitev postopka
POVZETEK:Prosilec je zahteval podatek o tem, ali je bila konkretna inšpektorica na točno določen dan razporejena v službo, informacije o številu izvedenih inšpekcijskih nadzorih v določenem obdobju na točno določenih lokacijah in podatek o tem, ali so se inšpekcijski postopki, vodeni zoper prosilca, začeli na podlagi prijave ali po uradni dolžnosti. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da prosilec razpolaga s podatki, ali so bili na točno določeni lokaciji, v točno določenem časovnem obdobju, izvedeni inšpekcijski nadzori, pri čemer mora organ fizično preveriti cca. 128 inšpekcijskih postopkov. Ker čas in obseg dela ne sme in niti ne more biti razlog za zavrnitev zahteve prosilca, je IP zahtevo prosilca v tem delu vrnil organu v ponovno odločanje. V preostalem delu pa je IP zahtevo prosilca zavrnil, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.ODLOČBA:Številka: 090-201/2015/4Datum: 1. 9. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 248. člena ter 1. in 3. odst. 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Tržnega inšpektorata RS, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-26/2015-2 z dne 22. 7. 2015, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:

Pritožbi prosilca zoper odločbo Tržnega inšpektorata RS, št.: 090-26/2015-2 z dne 22. 7. 2015, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se zadeva v delu, ki se nanaša na 2. točko zahteve prosilca, vrne organu v ponovno odločanje. Organ je dolžan o zahtevi prosilca v tem delu odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
V delu zahteve, ki se nanaša na 1. in 3. točko zahteve prosilca, se pritožba prosilca zavrne.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:Prosilec je dne 10. 7. 2015 na organ vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval:

informacijo, ki bi izkazovala, da je bila inšpektorica … v nedeljo dne 5. 7. 2015 razporejena v službo in v katerem času.
Informacije o številu izvedenih inšpekcijskih nadzorov v obdobju od 1. 6. 2015 do 11. 7. 2015, ločeno za lokacije:

- prodajno mesto na izogibališču Valetan (prodaja med vikendi);- prodajno mesto na Belvederju – pri bivšem gostinskem lokalu Hampy, nasproti stanovanjske hiše Jagodje 25;- prodajno mesto na bencinskem servisu Petrol na začetku hitre ceste Belveder – Ruda (prodaja med vikendi);- prodajno mesto na Tomaževičevi ulici v Izoli – pri hotelu Delfin oz. gostišču Pergola (ZDI Delfin) (prodaja med vikendi);- prodajna mesta na glavni cesti pred Črnim Kalom.

podatek o tem, v koliko inšpekcijskih pregledih na zgoraj navedenih lokacijah je bilo uporabljeno pooblastilo iz ZIN navideznega odkupa.

zapisnike inšpekcijskih nadzorov z razvidnimi ugotovitvami in uporabljenimi pooblastili inšpektorjev za inšpekcijske preglede izvedene na zgoraj navedenih lokacijah.

informacijo, ali so bili inšpekcijski nadzori na prodajnem mestu prosilca v zadnjem mesecu in pol izvedeni naključno, na podlagi odločitve inšpektorice ali na podlagi prijave. V primeru, da so bili pregledi izvedeni na podlagi prijave, prosilec prosi za fotokopijo prijave.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-26/2015-2 z dne 22. 7. 2015, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil z obrazložitvijo, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. V zvezi z zahtevo prosilca pod drugo točko je organ dodatno pojasnil, da se evidence v zvezi z inšpekcijskimi postopki pri organu ne vodijo poimensko po posameznih prodajalnah ali prodajnih mestih, pač pa po podjetjih zavezancev in njihovih sedežih, zato zahtevana informacija pri organu v materializirani obliki ne obstaja. Posledično tudi ni mogoče posredovati podatka oz. informacije o tem, v koliko primerih je bilo uporabljeno pooblastilo iz ZIN navideznega nakupa. Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 31. 7. 2015 vložil pritožbo, v kateri v celoti oporeka odločitvi organa, saj je prepričan, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga.IP je dne 7. 8. 2015 prejel dopis organa št. 090-26/2015-4 z dne 5. 8. 2015, s katerim je IP, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.IP je z namenom razjasnitve dejanskega stanja dne 13. 8. 2015 pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP. - Glede zahteve prosilca pod prvo točko je organ pojasnil, da je v konkretnem primeru inšpektorica … zaznala kršitev izven rednega delovnega časa. Praviloma organ za delo inšpektorja izven delovnega časa izda sklep o nadurnem delu, za katerega inšpektor predhodno zaprosi, izjemoma pa zanj lahko zaprosi najkasneje naslednji delovni dan. Pri pregledu evidence zaprosil in sklepov o nadurnem delu, ki jo organ, v računalniškem programu INSPIS, vodi pod št. 100-6/2015, je IP ugotovil, da inšpektorici … sklep o nadurnem delu za dan 5. 7. 2015 ni bil izdan oz. zanj ni niti zaprosila. - Glede zahteve prosilca pod drugo točko je organ najprej pojasnil, da mu računalniški program INSPIS omogoča iskanje zavezancev le po registriranem sedežu, pri čemer iskanje po posameznih prodajnih lokacijah ni mogoče. Na kateri prodajni lokaciji je bil izveden določen inšpekcijski pregled, je možno ugotoviti le iz same vsebine zapisnika. Organ je dodal, da se zahteva prosilca verjetno nanaša na premične stojnice, ki nimajo fiksnih naslovov, ki bi omogočali enoznačno identifikacijo lokacije. Ali je bil na določenem prodajnem mestu oz. premični stojnici, ki jih v zahtevi navaja prosilec, opravljen inšpekcijski pregled, bi organ lahko ugotovil izključno z odpiranjem in branjem vsakega zapisnika posebej, pri čemer pa organ posebej poudari, da ni nujno, da bi bil opis lokacije v zapisniku enak opisu, kot izhaja iz zahteve prosilce oz. ni nujno, da gre za isto prodajno mesto, katere dokumenti so predmet zahteve prosilca. Vsak inšpektor, v primeru nadzora premičnih stojnic, v zapisniku po svojih besedah namreč opiše lokacijo, kjer opravlja pregled, zato obstaja verjetnost, da na podlagi opisa inšpektorja ne bi mogli z gotovostjo ugotoviti, da gre za isto lokacijo, kot jo navaja prosilec. Organ doda, da bi na enak način lahko ugotovil, ali je bil določen pregled opravljen na podlagi navideznega nakupa – to bi izhajalo iz opisa dejanskega stanja v zapisniku. Dodatno je organ pojasnil, da je inšpektorat razdeljen na 8 območnih enot, pri čemer vsaka pokriva le določeno geografsko področje. V konkretnem primeru prosilec zahteva dokumente za področja oz. lokacije, ki spadajo pod OE Koper-Postojna in v kateri je zaposlenih cca. 8 inšpektorjev. Da bi ugotovili, koliko zapisnikov je bilo izdanih v obdobju od 1. 6. 2015 do 11. 7. 2015 s strani OE Koper-Postojna, je IP na ogledu in camera v računalniški program INSPIS omejil iskanje po izdanih zapisnik na prej omenjena kriterija, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je bilo v navedenem obdobju s strani inšpektorjev OE Koper-Postojna zavedenih 128 zapisnikov. Iskanje zapisnikov v programu INSPIS ni mogoče po nobenem drugem iskalnem kriteriju (npr. po opisu lokacije ali ključni besedi navidezni nakup). Zapisnike je možno iskati le še po št. zadeve, zavezancu, po materialnem predpisu, inšpektorju in datumu. V kolikor bi torej organ želel najti dokumente, ki so predmet zahteve prosilce iz druge točke, bi moral pregledati vseh 128 zapisnikov, kolikor jih je bilo v obdobju od 1. 6. 2015 do 11. 7. 2015 izdanih s strani inšpektorjev OE Koper-Postojna, čemur ne oporeka niti organ sam.- Glede zahteve prosilca pod tretjo točko je organ pojasnil, da je zoper prosilca uvedel dva inšpekcijska postopka, in sicer vodena pod št. 0610-6773/2015 (že zaključen) in št. 0610-7225/2015. Oba omenjena postopka sta se začela po uradni dolžnosti oz. na podlagi osebne zaznave inšpektorice. IP je z vpogledom v obe omenjeni zadevi, ki ju organ vodi v računalniškem programu INSPIS, ugotovil, da se omenjena postopka nista začela na podlagi prijave, ampak na podlagi osebne zaznave inšpektorice, torej po uradni dolžnosti, kar izhaja iz zapisnikov, ki pa jih je prosilec že prejel.Pritožba je delno utemeljena. IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oz. definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oz. nematerializirano vsebino. 4. člen ZDIJZ opredeljuje pojem informacija javnega značaja; to je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji: 1. da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti), 2. da organ z njo razpolaga, 3. da se informacija nahaja v materializirani obliki.K 1. točki izrekaIP je na ogledu in camera ugotovil, da organ razpolaga z zapisniki o opravljenih inšpekcijskih nadzorih, izdanih v obdobju od 1. 6. 2015 do 11. 7. 2015 s strani inšpektorjev OE Koper-Postojna, in sicer v elektronski obliki. Organ bi tako s pregledom vseh, skupaj 128 zapisnikov, lahko ugotovil, ali kateri izmed obstoječih zapisnikov ustreza zahtevi prosilca iz druge točke, česar pa ne zanika niti organ sam - iz vsebine posameznega zapisnika je namreč razvidno, na kateri lokaciji je bil izveden posamezni inšpekcijski pregled.Glede navedbe organa, da obstaja verjetnost, da na podlagi opisa inšpektorja ne bi mogel z gotovostjo ugotoviti/trditi, da gre za isto lokacijo, kot jo navaja prosilec, pa IP poudarja, da to v nobenem primeru ne more biti razlog za zavrnitev zahteve prosilca. IP namreč meni, da bi organ lahko v primeru nejasnosti glede same lokacije inšpekcijskega nadzora vzpostavil kontakt s posameznim inšpektorjem, ki je opravil konkretni inšpekcijski ogled, in se na takšen način prepričal, ali gre za inšpekcijski nadzor na lokaciji, kot jo navaja prosilec ali ne. Vsak inšpektor po mnenju IP zagotovo ve, na kateri lokaciji je, v določenem časovnem obdobju, ki v konkretnem primeru niti ni tako daleč nazaj, opravil določen inšpekcijski pregled. IP prav tako meni, da bi organ zahtevane dokumente lahko našel tudi na način, da bi vzpostavil kontakt z vsemi inšpektorji OE Koper-Postojna (ker teh ni veliko), ki so v navedenem časovnem obdobju opravljali oglede na predmetnih lokacijah in jih pozval k posredovanju dokumentov, ki ustrezajo zahtevi prosilca. To bi organu pri iskanju zahtevanih dokumentov tudi bistveno olajšalo delo. IP posebej poudarja, da čas in delo iskanja zahtevanih dokumentov, pa tudi velik obseg zahtevanih dokumentov, nikakor ne sme in ne more biti razlog za zavrnitev zahteve prosilca, saj ZDIJZ te omejitve ne daje. To izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS št. U 92/2006-8 z dne 4. 10. 2007, v kateri je sodišče zavzelo stališče, da »veliko dela za organ« ni zakonska izjema po ZDIJZ, zaradi katere bi bilo mogoče dostop zavrniti.IP ugotavlja, da organ skladno z ZUP ni opravil ugotovitvenega postopka, v katerem bi popolno ugotovil resnično dejansko stanje in v ta namen ugotovil vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (načelo materialne resnice). 1. odstavek 138. člena ZUP določa, da je pred izdajo odločbe treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembna za odločitev, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe takšnega ravnanja organa ni mogoče razbrati.Zaradi ugotovljene pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji je bilo treba, na podlagi 3. odst. 251. člena ZUP, prvostopenjsko odločbo delno odpraviti in zadevo, v delu, ki se nanaša na 2. točko zahteve prosilca, vrniti organu v ponovno odločanje, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan pri ponovnem postopku oblikovati obrazložitev odločbe tako, da bo vsebovala vse sestavine iz 214. člena ZUP, ter se konkretno opredeliti do posameznih dokumentov iz zahtevane dokumentacije in v zvezi s tem, za vsak posamični dokument, presoditi, ali je podana katera izmed izjem iz 1. odst. 6. člena ali 5.a člena ZDIJZ. Če katera od izjem obstaja, mora organ v ponovljenem postopku presoditi tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Vrnitev zadeve v ponovno odločanje IP utemeljuje tudi z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na dokumente, ki so del dokumentarnega gradiva organa, zato organ razpolaga z vso dokumentacijo, ki je z zahtevanimi dokumenti povezana, hkrati pa tudi, glede na to, da organ pozna širši vidik zadeve, povezane z zahtevanimi dokumenti, najlažje ugotovi, kateri dokumenti so predmet zahteve in v katerem delu predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.K 2. točki izrekaGlede zahteve prosilca pod 1. točko IP pojasnjuje, da je v pritožbenem postopku na ogledu in camera, na podlagi pojasnila organa, da se za delo inšpektorja izven delovnega časa (kar delo v nedeljo zagotovo je) izda sklep o nadurnem delu, z vpogledom v evidenco sklepov o nadurnem delu, ki jo organ vodi v računalniškem programu INSPIS pod št. 100-6/2015, ugotovil, da inšpektorici … ni bil izdan sklep o nadurnem delu za dan 5. 7. 2015 (nedelja). Navedeno pomeni, da dokument, ki bi izkazoval, da je bila inšpektorica … dne 5. 7. 2015 razporejena v službo in v katerem času, pri organu ne obstaja.Prav tako je IP, glede zahteve prosilca pod 3. točko, z vpogledom v spis št. 0610-6773/2015 in št. 0610-7225/2015, ugotovil, da sta se oba navedena inšpekcijska postopka začela po uradni dolžnosti, in ne na podlagi prijave, kar pomeni, da dokument, ki je predmet zahteve prosilca, torej prijava, na podlagi katere se je začel posamezni konkretni postopek, pri organu ne obstaja.IP na podlagi navedenega ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oz. v dejstvo, da organ z zahtevanimi dokumenti iz 1. in 3. točke zahteve prosilca ne razpolaga, saj ne vidi razlogov, zakaj bi organ prosilcu prikrival, da z zahtevanimi dokumenti razpolaga. Upoštevaje navedeno je IP pritožbo prosilca v tem delu, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.Sklepno Na podlagi ugotovljenega v pritožbenem postopku je IP pritožbi prosilca delno ugodil in izpodbijano odločbo, v delu, ki se naša na 2. točko zahteve prosilca, v skladu s 1. in 3. odst. 251. člena ZUP, odpravil ter zadevo vrnil organu v ponovno odločanje. V delu zahteve, ki se nanaša na 1. in 3. točko zahteve prosilca, pa je IP na podlagi 1. odst. 248. člena ZUP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.V tem postopku posebni stroški niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 - s spr. in dop.) oproščena plačila upravne takse.POUK O PRAVNEM SREDSTVU:Zoper 1. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, niti upravni spor. Zoper 2. in 3. točko izreka te odločbe lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl. upr. ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka

prosilec - Tržni inšpektorat RS

O NAS

URADNE URE

POVEZAVE