prosilec - Slovenski filmski center
+ -Številka: 090-199/2015
Kategorije: Osebni podatek, Ali gre za zlorabo pravice
POVZETEK:Prosilec (odvetnik) je zahteval dokumente v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja bivše javne uslužbenke pri organu, zaradi uveljavljanja pravic svoje stranke, zoper katero ista javna uslužbenka (sedaj zaposlena pri drugem organu) vodi inšpekcijski postopek. Organ je zahtevo zavrnil, ker je ugotovil, da je prosilec zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja. IP je ugotovil, da dejstvo, da prosilec informacije potrebuje zaradi uveljavljanja pravic svoje stranke v drugih postopkih, ne predstavlja zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. IP je ugotovil, da mora organ prosilcu zahtevane dokumente posredovati, pri tem pa mora prekriti varovane osebne podatke.ODLOČBA:Številka: 090-199/2015/7Datum: 7. 10. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. odst. 251. čl. in 3. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št. IS 1147/2015, z dne 23. 6. 2015, Slovenskega filmskega centra, javna agencija, Miklošičeva 38, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca z dne 15. 7. 2015, zoper odločbo Slovenskega filmskega centra, javna agencija, št. IS 1147/2015, z dne 23. 6. 2015, se delno ugodi ter se izpodbijana odločba delno odpravi in se odloči: Organ mora prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe v obliki fotokopije posredovati:A) Sklep št. IS 17-200/09 z dne 23. 4. 2009, pri čemer je organ dolžan prekriti:- EMŠO javne uslužbenke …B) Ugovor z dne 29. 4. 2015C) Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi št. IDOP 85-213/09 z dne 29. 4. 2009, pri čemer je organ dolžan prekriti:- ugotovitve komisije za ocenjevanje poskusnega dela – stran 2, od vključno 18. do vključno 38. vrstice;D) sklep št. IDOP 88-216/09 z dne 5. 5. 2009,E) zapisnik o sodni poravnavi opr. št. I Pd 798/2009 z dne 12. 1. 2010., pri čemer je organ dolžan prekriti:- podatek o transakcijskem računu javne uslužbenke … na 2. strani zapisnika o sodni poravnavi.2. V preostalem delu se pritožba zavrne.3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.OBRAZLOŽITEV:Prosilec je dne 22. 5. 2015 na organ naslovil zahtevo za odobritev dostopa do informacij javnega značaja, ki jo je z navedbami dopolnil 1. 6. 2015 in 8. 6. 2015. Prosilec je zahteval:1. pogodbo o zaposlitvi …2. vse dokumente, ki izkazujejo način in razloge za prenehanje delovnega razmerja sklenjenega med navedeno osebo in javnim skladom in morebitne sodne odločbe izdane v zvezi s tem;Slednje naj bi prosilec zahteval zaradi zavarovanja interesov svoje stranke, zavoda AIPA, zoper katero javna uslužbenka …, trenutno zaposlena pri Uradu RS za intelektualno lastnino, kot uradna oseba vodi več nadzorstvenih postopkov, katerih namen je odvzem dovoljenja.Organ je v odločbi uvodoma pojasnil, da je navedena javna uslužbenka pri pravnem predniku organa zasedala mesto Vodje oddelka VII/2, kot vodja pravne službe in ne kot pripravnica, kot to navaja prosilec. Glede zahtevane pogodbe o zaposlitvi je organ ugotovil, da iz nje sicer izhajajo osebni podatki, ki pa jih je na podlagi 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ dopustno razkriti v delu, kjer se nanašajo na delovno razmerje javne uslužbenke. V preostalem delu predstavljajo varovane osebne podatke, zato je glede teh podatkov, zaradi obstoja izjeme po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, dostop treba zavrniti. Posledično je organ odločil, da je pogodbo o zaposlitvi mogoče posredovati prosilcu pod pogoji delnega dostopa iz 7. čl. ZDIJZ in prekril naslednje podatke: naslov stalnega prebivališča, davčna številka in EMŠO. Glede zahteve po dokumentih, ki izkazujejo način in razloge za prenehanje delovnega razmerja, sklenjenega med … in javnim skladom zahteve (2. tč. zahteve), je organ ugotovil, da so podani pogoji za zavrnitev zahteve, na podlagi 5. odst. 5. čl. ZDIJZ, ker naj bi prosilec zlorabljal pravico dostopa do informacij javnega značaja oziroma je prosilčeva zahteva šikanoznega značaja. Slednje organ utemeljuje z dejstvom, da iz namena prosilca izhaja zasledovanje individualnih ciljev, ki bi lahko škodovali javni uslužbenki, kar pa je v nasprotju z namenom ZDIJZ. Cilji prosilca naj bi bili moralno in pravno nedopustni. Organ prav tako meni, da zahtevane informacije ne morejo vplivati na izvedbo kasnejših pravnih postopkov, ki jih vodi gospa … oziroma zanje niso relevantni. Iz navedenih razlogov je po mnenju organa več kot evidentno, da gre za uporabo pravice na nedovoljen način, zato je zahtevo v tem delu zavrnil.Zoper odločbo se je prosilec pravočasno pritožil zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Prosilec zavrača ugotovitev organa, da je podana izjema po 5. odst. 5. čl. ZDIJZ. Slednje prosilec utemeljuje s tem, da ZDIJZ ne zahteva pravnega interesa za vložitev zahteve, zato nasprotuje organu, da zavrnitev utemeljuje z namenom prosilca. Dalje prosilec ugotavlja, da njegova zahteva ne nasprotuje namenu ZDIJZ, ki je v zagotovitvi nadzora nad delom državnih organov, če se s tem ne posega v njihove varovane interese. V konkretnih postopkih, ki jih omenjena javna uslužbenka vodi zoper njegovo stranko, pa bi zahtevane informacije omogočile utemeljitev, ali so podani izločitveni razlogi. Prosilec še navaja, da organ v pritožbi ne utemeljuje obstoja šikanoznosti zahteve, vendar zgolj navaja, da bi lahko z razkritjem zahtevanih informacij javni uslužbenki nastala škoda. Po mnenju prosilca zahteva za izločitev uradne osebe iz postopka ne predstavlja škode uradni osebi. Sklepno prosilec meni, da namen za pridobitev informacije javnega značaja ni relevanten, saj ZDIJZ obstoja pravnega interesa za pridobitev informacij ne zahteva. Na podlagi zahteve za posredovanje dokumentacije v zadevi je IP od organa prejel naslednjo dokumentacijo:- elektronski dopis pritožnika z dne 22. 5. 2015 z zahtevo in pooblastilom ter elektronska zapisa pritožnika z dne 1. 6. 2015 in 8. 6. 2015,- pogodbo o zaposlitvi št. IPOG 10/09 z dne 30. 1. 2009,- sklep št. IS 17-200/09 z dne 23. 4. 2009,- zapisnik ocene poskusnega dela z dne 23. 4. 2015,- izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi št. IDOP 85-213/09 z dne 29. 4. 2009,- ugovor z dne 29. 4. 2015 in pooblastilo,- sklep št. IDOP 88-216/09 z dne 5. 5. 2009,- zapisnik o sodni poravnavi opr. št. I Pd 798/2009 z dne 12. 1. 2010.Pritožba je delno utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.Organ je prosilcu omogočil delni dostop do pogodbe o zaposlitvi …, št. IPOG 10/09 z dne 30. 1. 2009, v kateri je prekril varovane osebne podatke. Prosilec se je pritožil zgolj v delu, v katerem mu je organ zavrnil dostop do dokumentov iz 2. tč. zahteve, zato IP ni presojal pravilne uporabe izjeme varstva osebnih podatkov v primeru dostopa do pogodbe o zaposlitvi št. IPOG 10/09 z dne 30. 1. 2009, ki jo je organ, pod pogoji delnega dostopa, prosilcu že posredoval. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi organ izpeljal ugotovitveni postopek, v katerem bi individualiziral dokumente, s katerimi razpolaga v zadevi. Ker se je organ pri zavrnitvi primarno skliceval na zlorabo pravice na podlagi 5. odst. 5. čl. ZDIJZ, je IP v nadaljevanju najprej presojal obstoj zlorabe v konkretnem primeru.1. Glede omejitve dostopa do informacij javnega značaja v skladu s 5. odst. 5. čl. ZDIJZ:Organ je zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, ker je ugotovil, da naj bi prosilec s svojo zahtevo zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja v smislu 5. odst. 5. čl. ZDIJZ. Iz 5. odst. 5. čl. ZDIJZ izhaja, da lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja oz. je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. Za zlorabo pravice gre v primeru, ko subjekt prestopi meje pravno zavarovanega upravičenja tako, da s tem ogroža oz. posega v pravico drugega. Če hočemo določiti meje pravice tistemu, ki jo je prekoračil, moramo izhajati iz pojma pravice in njene vsebinske opredelitve. Pravna norma pogosto ne more dati določnega in jasnega odgovora na vprašanje, kakšen naj bo obseg pravice v konkretnem primeru. Odgovor nam da šele ustvarjalna interpretacija prava (Marijan Pavčnik, Zloraba pravice, Časopisni zavod Uradni list SR Slovenije, Ljubljana 1986, str. 5). Poudariti je treba, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo zahteve prosilca obravnaval v skladu z določbami ZDIJZ.ZDIJZ ne navaja kriterijev, na podlagi katerih lahko organ zahtevo prosilca ocenjuje kot ravnanje, ki predstavlja zlorabo pravice. Upoštevati pa je treba, da so se za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi razvili kriteriji, ki se lahko uporabijo tudi v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja. Dr. Andrej Berden v članku Zloraba pravice (Pravna praksa, št. 26/00; v nadaljevanju članek Zloraba pravice) navaja, da gre za uporabo oz. izvrševanje pravice, če dejanje presojamo samo formalno, z vidika samo tistih pravnih norm, ki pravico neposredno določajo - in za zlorabo te formalne pravice oz. dejansko za protipravno ravnanje, če ga presojamo v luči načela morale in javnega interesa, ki jih je pravo sprejelo kot svoje vrhovno vodilo, oz. v luči samega načela zlorabe pravic. Pod tem pojmom torej ne moremo razumeti samo zavestne, namerne zlorabe, ampak ga moramo jemati objektivno. Zlorabo pravice je treba označiti kot nedopustno ravnanje, ki nima značaja klasičnega deliktnega dejanskega stanu. Pravica dostopa do informacij javnega značaja je konkretizirana v ZDIJZ, iz katerega izhaja splošno načelo, da so informacije javnega značaja prosto dostopne (5. čl. ZDIJZ). Ker pa je treba na pravo gledati kot na celoto, pravice ni dopustno izvrševati v nasprotju z njenim ciljem oz. namenom. Vsebino slednjega je treba ugotavljati upoštevaje socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki združuje demokratično funkcijo in funkcijo nadzora ter meje, ki jih titularju pravice postavljata morala in javni interes. Demokratična funkcija služi večji udeležbi državljanov v politiki in izhaja iz teorij participativne in deliberativne demokracije, ki poudarjajo, da odprtost delovanja javne oblasti ne more biti omejena le na različne oblike parlamentarnega odločanja, temveč mora vključevati tudi različne oblike neposrednega sodelovanja državljanov pri sprejemanju predpisov in političnih odločitev (več v Komentarju Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 72). Funkcija nadzora pa omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti ter nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Ta pravica omogoča splošni nadzor javnosti nad delom javne uprave in s tem pospešuje zavedanje odgovornosti vseh, ki upravljajo z javnim denarjem in izvajajo pooblastila, ki jim jih je podelila država. Javnost lahko le s pomočjo načel, ki jih pozna pravo dostopa do javnih informacij, preverja pravilnost odločitev organov ter spoštovanje pravnih in drugih pravil. Zato je delo oblastnih organov bolj učinkovito (razlog nadzora in učinkovitejšega delovanja), obenem pa se zaradi komunikacije in tesnejšega razmerja med javnim sektorjem in posameznikom krepi tudi zaupanje.Zloraba pravice je torej prekoračitev pravne meje, zaradi česar pride do kolizije dveh pravic, ki se med seboj ne izključujeta. Takšno stališče izhaja tudi iz omenjenega članka z naslovom Zloraba pravice, v katerem avtor ugotavlja, da je konflikt pravic treba razlagati široko, ni pa vsak poseg v pravico drugega tudi zloraba pravice. Pravi in resnični obseg pravice lahko odkrijemo le, če ugotavljamo njen ekonomski in socialni cilj in primerjamo njen značaj z vrednostnim značajem interesa, ki ga z njenim izvrševanjem prizadenemo. Kot navaja avtor navedenega članka, je zloraba izvrševanje pravice v nasprotju z njenim ekonomskim in socialnim namenom. Vsaka pravica je z njenega socialnega vidika relativna. Prizna se torej spremenljivost vsebine in s tem relativnost pravic. Sodnik (oziroma drug odločevalec v konkretnem primeru) določi konkretno vsebino, upoštevajoč generalna načela pravnega reda in zakonsko vsebino pravice v enem od pravnih postopkov. Glede na konkretne okoliščine določi meje in obseg njihovega izvrševanja. Avtor navedenega članka nadaljuje, da ni nujno, da predstavlja zlorabo pravice vedno le posamezno upravičenje, ki iz nje izvira in ki je v nasprotju s kakšnimi »močnejšimi« interesi, temveč lahko predstavlja zlorabo tudi način njenega izvrševanja. Ni dovolj, da je izvrševalec pravice (njen upravičenec) sposoben in da ima pravica pravno veljaven temelj, temveč mora biti njeno izvrševanje v skladu s temeljnimi pravili pravnega reda in pravne politike, ki izhajajo večinoma iz same narave stvari in interesne pogojenosti prava. Način izvrševanja pomeni zlorabo pravice takrat, ko za izvrševanje obstaja več možnosti, upravičenec pa pravico izvršuje na način, ki škoduje drugemu ali pa mu »otežuje njegov položaj«.Iz povedanega torej izhaja, da mora za obstoj zlorabe pravice obstajati prekoračitev pravno dopustne meje izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki pa mora biti objektivna. V konkretnem primeru je organ zavrnil dostop do zahtevanih informacij, ker je ugotovil, da prosilec zasleduje individualne cilje v interesu svoje stranke, ki so usmerjeni predvsem v utemeljitev razlogov za izločitev uradne osebe iz postopka odločanja v tretjem upravnem postopku. Slednje je po mnenju organa pravno in moralno nedopusten cilj, ki zadošča utemeljitvi zlorabe pravice, kot jo določa 5. odst. 5. čl. ZDIJZ. Po mnenju IP zgolj zasledovanje individualnih ciljev (zbiranje dokazov za uveljavljanje pravic v drugih postopkih), ne izkazuje pravno nedopustnega ravnanja, kot to ugotavlja organ. Zbiranje dokazov za uveljavljanje pravic strank v drugih postopkih je namreč pravno dopusten cilj. Iz prakse IP izhaja, da gre za zlorabo pravice, ko prosilec z več funkcionalno ali vsebinsko povezanimi zahtevami ohromi organ za izvrševanje njegovih javnopravnih nalog. V tem primeru torej nastane škoda organu in hkrati nastane škoda javnemu interesu, ker se s tem onemogoča delovanje organa. Škoda pa prek razkritja zahtevanih dokumentov po mnenju IP ne more nastati javnemu interesu, ker bi razkritje teh dokumentov lahko škodovalo konkretni javni uslužbenki. Celo več, iz namena ZDIJZ izhaja potreba po transparentnem, odprtem delovanju javne uprave, informacije v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev pa so po posebni določbi iz 1. al. 3. odst. 6. čl. absolutno javne. Zahtevane informacije namreč izkazujejo kvaliteto in strokovnost dela javnega uslužbenca in na ta način celo sledijo namenu ZDIJZ. Socialna in ekonomska funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja z razkritjem zahtevanih dokumentov v smislu zlorabe torej ne bi bila ogrožena. IP ugotavlja, da je organ v konkretnem primeru napačno uporabil materialno pravo, ko je ugotovil, da so podani pogoji iz 5. odst. 5. čl. ZDIJZ. Posledica nepravilne uporabe materialnega prava je bila tudi nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, zato je IP, na podlagi 1. odst. 251. čl. ZUP, sam dopolnil ugotovitveni postopek in pridobil dokumente v zadevi. Glede pridobljenih dokumentov je nato IP presojal, ali izpolnjujejo pogoje za obstoj informacije javnega značaja in ali gre za prosto dostopne informacije, ali pa je podana katera izmed zakonskih izjem, zaradi česar se dostop zavrne. 2. Pojem informacije javnega značajaInformacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. čl. informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2.) organ mora z njo razpolagati,3.) nahajati se mora v materializirani obliki.Prosilec je od organa zahteval vse dokumente, ki izkazujejo način in razloge za prenehanje delovnega razmerja sklenjenega med navedeno osebo in javnim skladom in morebitne sodne odločbe izdane v zvezi s tem. IP je po dopolnitvi ugotovitvenega postopka dognal, da v zvezi z navedeno zahtevo, organ razpolaga z naslednjimi dokumenti:- sklep št. IS 17-200/09 z dne 23. 4. 2009,- zapisnik o strokovni oceni poskusnega dela z dne 23. 4. 2009,- ugovor z dne 29. 4. 2015,- izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi št. IDOP 85-213/09 z dne 29. 4. 2009,- sklep št. IDOP 88-216/09 z dne 5. 5. 2009,- zapisnik o sodni poravnavi opr. št. I Pd 798/2009 z dne 12. 1. 2010.Vse navedene dokumente je IP od organa prejel, zato vsi dokumenti nedvomno izpolnjujejo vse tri pogoje za obstoj informacije javnega značaja. Iz navedenega razloga je IP v nadaljevanju presojal, ali je dostop do posameznega dokumenta dopustno omogočiti, oziroma ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa.IP ugotavlja, da iz zahtevanih dokumentov izhajajo tudi osebni podatki, zato je presojal dopustnost dostopa do informacij javnega značaja z vidika obstoja izjeme varstva osebnih podatkov iz 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.3. Izjema varstva osebnih podatkovNa podlagi izjeme iz 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Varstvo osebnih podatkov ureja Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 6. čl. določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, ki jih za javni sektor (kamor spada tudi organ) opredeljuje 9. člen ZVOP-1. Iz 1. odst. 9. čl. ZVOP-1 izhaja splošno pravilo za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, ki določa, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon.Zakonsko podlago za razkritje osebnih podatkov javnosti lahko v konkretnem primeru predstavlja 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, po katerem je dopustno razkriti tiste osebne podatke, ki izkazujejo porabo javnih sredstev ali so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. IP najprej poudarja, da navedena določba predstavlja izjemo od izjem in jo je treba razlagati ozko in v skladu z namenom, ki ga zasleduje ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl., je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Tako je treba razlikovati med tistimi osebnimi podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem javnopravnih nalog in porabo javnih sredstev javnega uslužbenca oz. javnega funkcionarja in celoto vseh ostalih osebnih podatkov, ki jih organ kot upravljavec vodi o javnem uslužbencu kot zaposlenemu na podlagi 48. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr. in 47/15 – ZZSDT; v nadaljevanju ZDR-1). 1. odst. 48. čl. ZDR-1 določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Za potrebe uresničevanja delovnega razmerja organ kot delodajalec tako o zaposlenih zbira in obdeluje številne osebne podatke, npr. tudi podatke o invalidnosti, podatke o bolniški odsotnosti, o številu družinskih članov, itd. Upoštevaje 48. člen ZDR-1 organ kot delodajalec pravzaprav nima pravne podlage, da bi o zaposlenih zbiral in obdeloval še kakšne druge osebne podatke razen tistih, ki so »v zvezi z delovnim razmerjem«.Ne glede na ugotovljeno, da vsi osebni podatki, ki jih o javnih uslužbencih vodi organ, predstavljajo osebne podatke, ki izvirajo iz delovnega razmerja, pa glede na namen ZDIJZ, ni mogoče slediti stališču, da so vsi ti osebni podatki prosto dostopni javnosti. Javni uslužbenci se s tem, ko sklenejo pogodbo o zaposlitvi v javnem sektorju, namreč ne odpovedo v celoti zasebnosti na delovnem mestu. IP poudarja, da je namen določbe 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ v tem, da so prosto dostopni tisti podatki iz delovnega razmerja javnega uslužbenca oz. v zvezi z opravljanjem javne funkcije, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. Tako kaže tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v primeru Halford proti Združenemu kraljestvu (25. 6. 1997, Reports 1997-III) uveljavilo t.i. doktrino pričakovane zasebnosti, ki ji je je v odločbi št. U-I-25/95 sledilo tudi naše Ustavno sodišče. Po tej teoriji je treba tehtati dva elementa: pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja. Nedvomno velja, da javni uslužbenec oz. javni funkcionar ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. Navedeno pa ne pomeni, da javni uslužbenec oz. javni funkcionar na delovnem mestu nima pravice do nobene zasebnosti. Na podlagi navedenih kriterijev je IP v nadaljevanju presojal, ali osebni podatki, ki izhajajo iz navedenih dokumentov, predstavljajo varovane osebne podatke.3.1. Glede sklepa št. IS 17-200/09 z dne 23. 4. 2009IP ugotavlja, da predmetni sklep predstavlja oceno strokovne komisije za oceno poskusnega dela javne uslužbenke …, ki je bila določena s pogodbo o zaposlitvi javne uslužbenke. Iz predmetnega sklepa izhajajo naslednji osebni podatki:- ime in priimek, EMŠO, naziv delovnega mesta in trajanje zaposlitve javne uslužbenke pri Filmskem skladu RS,- imena in priimki članov strokovne komisije za oceno poskusnega dela in njihovi podpisi,- ugotovitev strokovne komisije za oceno poskusnega dela.Iz zgornje utemeljitve izhaja, da je na podlagi 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ dopustno razkriti tiste podatke, ki so v povezavi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev, pri čemer javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, itd. IP posledično ugotavlja, da iz predmetnega sklepa izhajajo naslednji podatki, ki jih je nedvomno dopustno razkriti javnosti: ime in priimek, naziv delovnega mesta in trajanje zaposlitve javne uslužbenke … pri Filmskem skladu RS. IP pri tem tudi ugotavlja, da iz uvoda sklepa izhaja EMŠO javne uslužbenke, ki predstavlja osebni podatek, ni v neposredni zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca in je kot tak varovan osebni podatek, zato ga ni dopustno razkriti.IP je dalje ugotovil, da je dopustno razkriti imena in priimke članov strokovne komisije, ki so navedeni na predmetnem sklepu, kot tudi njihove podpise. Ti namreč predstavljajo informacije, ki so v zvezi z njihovimi delovnimi razmerji kot javnimi uslužbenci. Iz obrazložitve predmetnega sklepa v prvem odstavku izhajajo pravne podlage za opravljanje poskusnega dela in obveznosti strokovne komisije v zvezi s poskusnim delom. V drugem odstavku je navedena končna ugotovitev komisije glede uspešnosti dela javne uslužbenke. Iz navedenih podatkov, niti iz prvega, niti iz drugega odstavka, ne izhajajo podatki, glede katerih bi javna uslužbenka upravičeno pričakovala zasebnost. Iz drugega odstavka sklepa namreč izhaja zgolj končna ugotovitev komisije, ne pa tudi natančni razlogi zanjo. Po mnenju IP ugotovitev strokovne komisije glede uspešnosti predstavlja informacijo v zvezi z delovnim razmerjem javne uslužbenke, saj izkazuje splošno oceno njenega dotedanjega dela. IP meni, da podobno izhaja že iz ustaljene prakse IP na tem področju, npr. glede javnosti ocene sodniške službe (glej odločbo št. 090-164/2013/2 z dne 5. 8. 2013). IP je v navedeni odločbi glede ocene sodniške službe ugotovil, da so informacije v zvezi s splošno končno oceno dela sodnika, informacije v zvezi z izvajanjem javne funkcije in zato predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja. Podobno je mogoče ugotoviti tudi glede predmetnega sklepa, iz katerega izhaja končna ugotovitev uspešnosti dela javne uslužbenke in od katere je odvisno nadaljnje opravljanje dela javnega uslužbenca. IP meni, da ugotovitev uspešnosti dela javnega uslužbenca, kot izhaja iz predmetnega sklepa, predstavlja informacije v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, zato je v konkretnem primeru 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ ustrezna zakonska podlaga za razkritje predmetnega sklepa. Razkritje pa je po mnenju IP dopustno tudi z vidika načela sorazmernosti iz 3. čl. ZVOP-1, saj je namen razkritja, na podlagi 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, zagotavljanje nadzora javnosti nad delovanjem javne uprave. Pri tem je treba poudariti, da kadrovska organizacija organa nedvomno sodi med informacije, kjer ima javnost posebej močan interes nadzora, saj se prek dela javnih uslužbencev zagotavlja izvajanje javnopravnih nalog. Zakonito vodenje kadrovske organizacije je torej ključno za preprečevanje zlorab oblasti in korupcije v javni upravi, kar pa se z mehanizmi, ki jih uvaja ZDIJZ, zagotavlja prek omogočanja vpogleda javnosti v konkretne postopke in dokumente. Slednje je navsezadnje pomembno tudi z vidika varstva delavcev v javni upravi. ZDIJZ ima lahko v tem pogledu preventivni učinek, saj omogoča seznanitev javnosti z morebitnimi nepravilnostmi v zvezi z izvajanjem kadrovske politike pri organih. Na podlagi vsega navedenega je torej po mnenju IP utemeljeno in sorazmerno, da podatek o končni ugotovitvi strokovne komisije glede uspešnosti opravljenega poskusnega dela javnega uslužbenca, predstavlja informacijo javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. IP posledično zaključuje, da vsi podatki (razen podatka o EMŠO javne uslužbenke), ki se nahajajo v sklepu št. IS 17-200/09 z dne 23. 4. 2009, predstavljajo informacijo javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Iz navedenih razlogov je IP, na podlagi 2. odst. 251. čl. ZUP, odločil, kot izhaja iz 1. A tč. izreka te odločbe. 3.2. Glede ugovora z dne 29. 4. 2015Na podlagi zgoraj navedenega sklepa z dne 23. 4. 2009, je po pooblastilu javne uslužbenke odvetnik v njenem imenu vložil ugovor, v katerem nasprotuje odločitvi strokovne komisije. Iz navedenega ugovora izhaja zgolj ime in priimek javne uslužbenke, ki pa nedvomno predstavlja podatek, ki ga je dopustno razkriti javnosti, ker gre za podatek javne uslužbenke, ki je v neposredni zvezi z delovnim razmerjem pri organu. IP je zato na podlagi 2. odst. 251. čl. ZUP odločil, kot izhaja iz 1. B tč. izreka te odločbe. 3.3. Glede izredne odpoved pogodbe o zaposlitvi št. IDOP 85-213/09 z dne 29. 4. 2009IP je ugotovil, da v zvezi z 2. tč. zahteve prosilca, organ razpolaga tudi z aktom, s katerim je prenehalo delovno razmerje med javno uslužbenko in organom, kot delodajalcem. Iz navedenega dokumenta izhajajo naslednji osebni podatki:- ime in priimek, kraj in naslov javne uslužbenke,- ime in priimek direktorja organa, ki je bil podpisnik dokumenta,- imena in priimki članov strokovne komisije,- ugotovitve komisije za ocenjevanje poskusnega dela v obrazložitvi.Glede imen in priimkov javnih uslužbencev (javne uslužbenke, ki ji je prenehalo delovno razmerje, direktorja organa ter članov komisije za poskusno delo), IP ugotavlja, da predstavljajo osebne podatke, ki jih je dopustno razkriti javnosti na podlagi 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ker gre za osebne podatke, ki so v neposredni zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev.Kraj in naslov javne uslužbenke, ki ji je prenehalo delovno razmerje, pa ne spadata med podatke, ki so v zvezi z njenim delovnim razmerjem. Kraj in naslov običajno kažeta na prebivališče posameznika, kar pa je nedvomno predmet zasebne sfere, zato tak podatek ne more biti dostopen javnosti. Izhajajoč iz navedenega je IP štel, da gre v tem delu za varovane osebne podatke.Nadalje IP ugotavlja, da iz obrazložitve izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izhajajo tudi ugotovitve komisije za ocenjevanje poskusnega dela, ki vsebujejo tudi druge osebne podatke, razen tistih, ki jih je na podlagi splošno sprejete doktrine pričakovane zasebnosti dopustno razkriti javnosti. Ugotovitve namreč izkazujejo osebne lastnosti javne uslužbenke. Podobna narava osebnih podatkov izhaja tudi razlogov v obrazložitvi ocene sodniške službe, glede katerih je IP že sprejel odločitev v prej citirani odločbi št. 090-164/2013/2. V oceni sodniške službe se ocenjuje kvaliteta in strokovnost dela sodnika, ki odraža tudi njegove osebne lastnosti. IP je zato ugotovil, da iz obrazložitve ocene sodniške službe izhajajo osebni podatki sodnika, ki sodijo v njegovo zasebno sfero in jih v skladu z načelom sorazmernosti ni mogoče uvrstiti med informacije, ki bi bile v neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije ter jih zato ni dopustno razkriti javnosti na podlagi 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. IP je za utemeljitev te ugotovitve izhajal iz namena obrazložitve ocene sodniške službe, ki je v zagotavljanju možnosti obrambe zoper odločitev, s katero se ocenjevani sodnik ne bi strinjal. Obrazložitev je namreč primarno namenjena posamezniku, na katerega se konkretni pravni akt nanaša, zaradi varstva njegovih pravic v kasnejših pravnih postopkih. Podobno velja tudi za obrazložitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, s katero je prenehalo delovno razmerje javni uslužbenki. IP ob tem opozarja, da mora biti izpolnjen tudi pogoj sorazmernosti, da bi bilo razkritje osebnih podatkov na podlagi 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ dopustno. Po slednjem morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo (3. člen ZVOP.-1). Načelo sorazmernosti torej pomeni tehtanje med posegom v zasebnost na eni strani in upravičenostjo posega glede na namen, ki se s podlago za poseg zasleduje na drugi. Ker podlago za poseg v zasebnost predstavlja 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ je torej primarnega pomena, ali je javni interes, ki iz te določbe izhaja, večji od interesa posameznika, da glede svojih osebnih podatkov pričakuje zasebnost. Javni interes se v določbi 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ kaže (kot že omenjeno zgoraj), v zagotavljanju odprtega delovanja javne uprave za preprečevanje korupcije in zlorabe oblasti, kot tudi v zagotavljanju nadzora javnosti nad strokovnostjo dela javnih uslužbencev. Po mnenju IP pa bi z razkritjem vseh osebnih podatkov, ki izhajajo iz obrazložitve izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi javni uslužbenki, nesorazmerno posegli v njeno zasebnost. Za izpolnitev javnega interesa iz 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ je namreč v konkretnem primeru dovolj, če se omogoči razkritje zgolj končne ocene, saj se na ta način v dovolj veliki meri zagotavlja nadzor javnosti nad delom javnih uslužbencev in nad tem, ali organ zakonito izvaja svoje kadrovske dejavnosti. Po drugi strani pa bi razkritje teh podatkov pomenilo poseg v zasebnost javne uslužbenke, saj bi s tem omogočili javnosti, da se seznani z njenimi karakternimi in drugimi osebnostnimi lastnostmi, ki jih je, po oceni strokovne komisije, izkazala v času poskusnega dela. Iz navedenega torej izhaja, da tak poseg ne bi bil po obsegu primeren za zagotavljanje nadzora javnosti, ki predstavlja javni interes v smislu 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. Na podlagi zgoraj navedenega je IP glede razkritja akta o prenehanju pogodbe o zaposlitvi št. IDOP 85-213/09 z dne 29. 4. 2009, na podlagi 2. odst. 251. čl. ZUP odločil, kot izhaja iz 1. C. tč. izreka te odločbe.3.4 Glede zapisnika ocene poskusnega dela z dne 23. 4. 2015IP je tekom pritožbenega postopka ugotovil, da v zadevi poleg dokumentov, ki jih je organ posredoval na poziv IP dne 21. 8. 2015, obstaja še zapisnik strokovne komisije za oceno poskusnega dela javne uslužbenke … z dne 23. 4. 2009, ki ga je organ na ponovni poziv za posredovanje dokumentov posredoval dne 23. 9. 2015.Informacijski pooblaščenec je predmetni zapisnik pregledal in ugotovil, da iz celotne vsebine zapisnika izhajajo osebni podatki javne uslužbenke, ki ne spadajo pod domet 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. Gre namreč za podatke o osebnih lastnostih javne uslužbenke, na podlagi katerih delodajalec ocenjuje njeno poskusno delo. Iz ocene ne izhaja zgolj ocena strokovne usposobljenosti, temveč predvsem ocena sposobnosti za izvajanje dela z vidika karakternih lastnosti javne uslužbenke. Ker ti podatki predstavljajo podlago za izdajo izredne odpovedi in so vsebinsko enaki razlogom, ki izhajajo iz obrazložitve izredne odpovedi, glede katerih se je že IP opredelil v tč. 3.3 te obrazložitve, se IP za utemeljitev nedopustnosti razkritja predmetnega zapisnika, v celoti sklicuje na tč. 3.3 obrazložitve te odločbe. IP je dalje ugotovil, da delni dostop v smislu 7. čl. ZDIJZ do tega zapisnika ni mogoč, saj dokumenta ni mogoče anonimizirati tako, da s tem ne bi bila ogrožena zaupnost varovanih osebnih podatkov (3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ). Iz tega razloga IP zaključuje, da je v tem delu (glede dostopa do zapisnika ocene poskusnega dela) ugotovil, da je organ pravilno odločil, vendar je svojo odločitev utemeljil na napačnih razlogih, zato je IP na podlagi 3. odst. 248. čl. ZUP, spremenil utemeljitev in dostop do tega dokumenta zavrnil.3.5 Glede sklepa št. IDOP 88-216/09 z dne 5. 5. 2009S sklepom št. IDOP 88-216/09 z dne 5. 5. 2009 je organ zavrgel ugovor, ker je ugotovil, da v sklepu št. IS 17-200/09, pravni pouk ni bil pravilen, saj področna zakonodaja ne predvideva pravnega sredstva zoper sklep o oceni poskusnega dela. Iz sklepa izhajajo naslednji osebni podatki:- ime in priimek direktorja javnega sklada in njegov podpis,- ime in priimek javne uslužbenke in trajanje njenega delovnega razmerja,- ime in priimek pravnega zastopnika javne uslužbenke.IP ugotavlja, da vsi navedeni osebni podatki predstavljajo osebne podatke, ki jih je dopustno razkriti javnosti. Ime in priimek direktorja javnega zavoda (kot zakonitega zastopnika javnega zavoda), kot tudi ime in priimek odvetnika sta javno dostopna v sodnem oziroma poslovnem registru RS in zato ni razloga, da bi ju prekrili. Ime in priimek javne uslužbenke, trajanje njenega delovnega razmerja in podpis direktorja javnega zavoda pa predstavljajo osebne podatke, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca in je zato za njihovo razkritje podana podlaga v 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. Iz navedenih razlogov je IP odločil, da mora organ sklep IDOP 88-216/09 z dne 5. 5. 2009 v celoti razkriti, kot izhaja iz 1. D tč. izreka te odločbe.3.6 Glede zapisnika o sodni poravnavi opr. št. I Pd 798/2009 z dne 12. 1. 2010Iz zapisnika o sodni poravnavi opr. št. I Pd 798/2009 z dne 12. 1. 2010, izhajajo naslednji osebni podatki:- ime in priimek sodnice in zapisnikarice in njuna podpisa,- ime in priimek javne uslužbenke kot tožeče stranke, njen podpis in številka transakcijskega računa,- imena in priimki odvetnikov tožene in tožeče stranke in njihova podpisa. Iz istih razlogov, kot navedeno zgoraj, imena in priimki odvetnikov in javne uslužbenke (ne glede na to, da ji je do trenutka izdaje zapisnika o sodni poravnavi, delovno razmerje že prenehalo), sodnice in zapisnikarice ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. Gre za podatke, ki so po zakonu javni oziroma je za njihovo razkritje podan pogoj iz 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. Iz istih razlogov je po mnenju IP dopustno razkriti tudi njihove podpise.IP pa ni našel podlage za razkritje številke transakcijskega računa tožeče stranke (javne uslužbenke), kamor naj se nakaže znesek iz sodne poravnave. Slednji ne predstavlja informacije v zvezi z delovnim razmerjem javne uslužbenke, saj gre za njen osebni račun in zato ni podan pogoj iz 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ za njegovo razkritje. Iz navedenih razlogov je IP glede razkritja zapisnika o sodni poravnavi, odločil, kot izhaja iz 1. E tč. izreka te odločbe.4. SklepnoIP je glede na ugotovitve iz dopolnilnega postopka, na podlagi 2. odst. 251. čl. ZUP, delno ugodil pritožbi prosilca, delno odpravil izpodbijano odločbo in odločil, kot izhaja iz 1. tč izreka te odločbe. IP je glede razkritja podatkov iz 2. tč. izreka te odločbe, na podlagi 3. odst. 248. čl. ZUP, potrdil odločitev in zavrnil pritožbo prosilca, ker je organ sprejel pravilno odločitev, ki pa jo je utemeljil na napačnih razlogih. Zato je IP v obrazložitvi te odločbe podal pravilne razloge za zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij, pritožbo pa zavrnil.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil: |
|
|
Anže Novak, univ. dipl. prav. |
|
|
asistent svetovalca |
|
|