dekorativna slika

prosilka - Državno pravobranilstvo

+ -
Datum: 14.09.2015
Številka: 090-198/2015
Kategorije: Ostali sodni postopki
POVZETEK:Prosilka je zahtevala vse dokumente določenega spisa državnega pravobranilstva, ki jih vodi v zvezi z zastopanjem Republike Slovenije v pravdni zadevi ugotovitve lastninske pravice. Organ je zavrnil dostop v celoti, ker je ugotovil, da je podana izjema sodnega postopka iz 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. IP je ugotovil, da organ ni obrazložil svoje odločitve, vendar je zgolj pavšalno navedel, da bi pritisk javnosti, ki bi nastopil z razkritjem lahko škodil izvedbi sodnega postopka. Takšna utemeljitev po ugotovitvi IP ne utemeljuje niti kateri dokumenti iz predmetnega spisa bi lahko škodili izvedbi sodnega postopka, niti kakšna škoda konkretno bi lahko nastala. Odločbe se torej ni dalo preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka, zato je bila zadeva vrnjena v ponovno odločanje. ODLOČBA:Številka: 090-198/2015/2Datum: 15. 9. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ), 3. odst. 251. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo št. DP-2 GSDP-35/2015-2, z dne 13. 7. 2015, Državnega pravobranilstva, Šubičeva 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1.     Pritožbi prosilke, z dne 28. 7. 2015, zoper odločbo Državnega pravobranilstva, Šubičeva 2, 1000 Ljubljana, št. DP-2 GSDP-35/2015-2, z dne 13. 7. 2015, se ugodi ter se odločba odpravi in vrne organu v ponovno odločanje.2.      V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.OBRAZLOŽITEV:Prosilka je dne 10. 7. 2015 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahtevala, da ji organ v elektronski obliki na elektronski naslov, iz katerega je bila poslana zahteva, posreduje vse skenirane dokumente, ki se nahajajo v zadevi P-A30-1171/2015.Organ je z odločbo z dne 13. 7. 2015 zavrnil zahtevo prosilke, ker je ugotovil, da se zahteva nanaša na dokumentacijo pravdne zadeve ugotovitve lastninske pravice (tožnika Republike Slovenije zoper toženca A Pohištvo, trgovina in proizvodnja pohištva, d.o.o. iz Moravč). Sodni postopek je še v teku, zato je po ugotovitvi organa podana izjema sodnega postopka iz 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ utemeljuje, da imajo stranke sodnih postopkov pravico zastopati svoje interese, ne da bi bile pri tem izpostavljene zunanjim vplivom, zlasti vplivom javnosti, kar izhaja tudi iz sodbe Splošnega sodišča EU T-174/95.Prosilka je zoper odločbo pravočasno vložila pritožbo, v kateri ugotavlja, da v predmetni zadevi ni sporno, da zahtevani dokumenti izpolnjujejo vse kriterije za obstoj informacije javnega značaja, zato izpodbija ugotovitev organa, da je podana izjema sodnega postopka v skladu z 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Prosilka navaja, da izjema sodnega postopka v obrazložitvi predmetne odločbe ni izkazana, kot to zahteva navedena 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Po tej določbi bi moral organ utemeljiti kumulativni obstoj dveh pogojev za obstoj izjeme varstva sodnega postopka, in sicer (1) da gre za podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka in (2) da bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Prosilka zatrjuje, da organ ne utemeljuje, da se vsi zahtevani dokumenti nanašajo na pravdno zadevo ugotovitve lastninske pravice, vendar to le pavšalno navaja, zato po mnenju prosilke organ ni utemeljil obstoja prvega pogoja izjeme. Prav tako po navedbah prosilke organ ne utemeljuje nastanka škode (drugi pogoj izjeme), ki bi ga bil za ugotovitev obstoja izjeme dolžan dokazati. Prosilka navaja, da bi moral organ za utemeljitev izjeme ugotoviti, katere informacije iz dokumenta bi v primeru razkritja lahko povzročile škodo za izvedbo sodnega postopka in kakšna škoda bi v konkretnem primeru lahko nastala. Iz navedenega razloga se po mnenju prosilke pritožbe ne da preizkusiti, zato pritožnica ne more učinkovito uveljavljati pravnega varstva. Prosilka dalje utemeljuje, da iz prakse IP izhaja, da izjema po 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ varuje predvsem javni interes za izvedbo sodnega postopka in ne interesa posameznih strank sodnega postopka, zato bi se nanjo v vlogi zavezancev lahko primarno sklicevala sodišča. Dalje še navaja, da je dokazno breme za utemeljitev obstoja predmetne izjeme onkraj dvoma na organu, česar pa iz obrazložitve odločbe ne izhaja, zato je po mnenju prosilke treba dostop omogočiti. Prosilka navaja tudi, da organ ni presojal, ali lahko dopusti razkritje zahtevanih dokumentov pod pogoji delnega dostopa iz 7. čl. ZDIJZ.   Pritožba je utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnica oziroma prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.V konkretnem primeru ni sporno, da so glede zahtevanih informacij podani pogoji za obstoj informacije javnega značaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, zato je IP v nadaljevanju obravnaval pritožbo z vidika pravilne uporabe materialnega prava in kršitve pravil postopka, na kar se v pritožbi sklicuje prosilka.Organ je do zahtevanih dokumentov zavrnil dostop, ker je ugotovil, da je podana izjema varstva sodnega postopka iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Za uveljavitev te izjeme sta kumulativno določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo. Poleg pogoja, da je sodni postopek še v teku oz. da je izdelani dokument namenjen izvedbi konkretnega sodnega postopka, je bistven tudi pogoj, da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi. Ta pogoj pa zavezuje k uporabi tako imenovanega škodnega testa, po katerem mora biti izkazano, da bi bila s samim razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oz., da bi nastala določena škoda pri izvedbi konkretnega sodnega pravdnega postopka. Ogrozitev mora biti dejanska in konkretna, ne le hipotetična in abstraktna. Dostop se torej v takšnem primeru lahko zavrne le, če bi razkritje podatka ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oz. povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128).V pritožbi prosilka izpodbija ugotovitev organa predvsem zato, ker iz obrazložitve niso razvidni razlogi, ki bi utemeljevali obstoj tako prvega, kot tudi drugega pogoja izjeme. Pomanjkljiva obrazložitev, ki ostane zgolj na deklaratorni ravni in ne omogoča preizkusa, predstavlja bistveno kršitev postopka po 7. tč. 2. odst. 237. člena ZUP. Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Zato je obrazložitev obvezni sestavni del (formalne) zakonitosti po mednarodnih standardih, že od leta 1977 po Resoluciji Sveta Evrope o zaščiti posameznikov napram aktom upravnih oblasti (Resolution No. 77 (31) on the Protection of the Individual in Relation to the Acts of Administrative Authorities), in danes po splošnih načelih upravnega prava, kot jih redno uveljavlja Sodišče ES. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev ni nujna samo zaradi največkrat navedenega razloga, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oz. pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Nadaljnji razlogi so 1 - dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi (gre za t.i. dialog s stranko), 2 - obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, 3 - obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se (bolj kot bi se sicer) poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. Šele obrazložitev odgovori, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka (več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 214. čl.).
V skladu z 214. čl. ZUP mora tako vsebina obrazložitve odločbe vsebovati:1.     razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;2.     ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere je le to oprto;3.     razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov;4.     navedba določb predpisov, na katere se opira odločba;5.     razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in6.     razlogi, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
V konkretnem primeru je organ ugotovil, da je glede vseh dokumentov iz spisa št. P-A30-1171/2015, podana izjema po 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz obrazložitve, kot pravilno ugotavlja pritožnica, ne izhaja niti poimenska, niti vsebinska opredelitev posameznih dokumentov spisa, zato IP iz obrazložitve ni mogel ugotoviti, ali so vsi dokumenti v zadevi v zvezi z izvedbo konkretnega sodnega postopka (organ navaja zgolj, da gre za dokumente v pravdni zadevi ugotovitve lastninske pravice – tožnik Republika Slovenija zoper toženca A Pohištvo, trgovina in proizvodnja pohištva d.o.o). Organ bi moral individualizirati dokumente in v obrazložitvi izkazati, da so posamezni dokumenti v zvezi z izvedbo sodnega postopka. Le na ta način bi organ v zadostni meri utemeljil prvi kriterij izjeme varstva sodnega postopka po 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ in s tem omogočil preizkus svojih ugotovitev.Dalje IP ugotavlja, da obrazložitev ne vsebuje razlogov, ki bi utemeljevali obstoj razlogov za nastanek škode v sodnem postopku. Iz obrazložitve bi namreč morali izhajati konkretni razlogi za nastanek škode v konkretnem postopku. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe zgolj izhaja, da imajo stranke skladno s splošnim načelom dobrega vodenja sodnih postopkov, pravico zastopati svoje interese, ne da bi bile pri tem izpostavljene zunanjim vplivom, zlasti vplivom javnosti, čemur pritrjuje tudi sodba Splošnega sodišča EU T-174/95 z dne 17. 6. 1998. Takšna ugotovitev pa po presoji IP ne zadošča za utemeljitev zakonske zahteve glede obstoja škode iz 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Kot navedeno zgoraj mora ogrozitev biti dejanska in konkretna, ne le hipotetična in abstraktna. Dostop se torej v takšnem primeru lahko zavrne le, če bi razkritje podatka ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oz. povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami. Tako opredeljena škoda pa po mnenju IP z izpodbijano odločbo ni izkazana, zato se je tudi ne da preizkusiti v smislu 7. tč. 2. odst. 237. čl. ZUP.  
Glede na določbe 1. odst. 251. čl. ZUP drugostopenjski organ v primeru, ko ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka oziroma, da je izrek izpodbijane odločbe nejasen ali pa v nasprotju z obrazložitvijo, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti, bodisi sam ali po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Vendar pa glede na 3. odst. istega člena organ druge stopnje v primeru, ko spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba.Nedvomno bo v konkretnem primeru hitreje in bolj ekonomično pomanjkljivosti postopka odpravil organ prve stopnje. Slednji namreč razpolaga z vso dokumentacijo in z informacijami o tem, v kakšnem delu lahko ugodi zahtevi prosilke. V ponovnem odločanju mora organ najprej popolno ugotoviti dejansko stanje. Organ je že v izpodbijani odločbi ugotovil, da zahtevani podatki izpolnjujejo pogoje za obstoj informacij javnega značaja iz 4. čl. ZDIJZ, zato bo moral v ponovljenem postopku ugotoviti, ali obstajajo glede zahtevanih dokumentov izjeme od prostega dostopa iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Posebej z vidika izjeme varstva sodnega postopka iz 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, bo organ najprej moral individualizirati dokumente v zadevi in natančno navesti, kateri dokumenti v spisu št. P-A30-1171/2015 predstavljajo dokumente, ki lahko škodijo izvedbi sodnega postopka. Dalje bo moral organ za utemeljitev drugega pogoja izjeme sodnega postopka iz 8. tč 1. odst. 6. čl. ZDJZ obrazložiti, kakšna škoda lahko nastane z razkritjem posameznega dokumenta (npr. izvedba katerih procesnih dejanj zaradi razkritja ne bi bila mogoča oziroma učinkovita, itd.). Če organ ugotovi obstoj izjeme od prostega dostopa v posameznem dokumentu, mora nadalje presoditi, ali je mogoče dostop do zahtevanih dokumentov omogočiti pod pogoji delnega dostopa, ki jih določa 7. čl. ZDIJZ. Na podlagi navedenega člena, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prejšnjega člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilko z vsebino preostalega dela dokumenta. Pri tem bo moral organ upoštevati tudi določbe 213. čl. ZUP glede izreka odločbe. V izreku odločbe mora biti namreč jasno naveden dokument, ki je predmet presoje, in v katerem delu se prekrije, zbriše, informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ. Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilka upravičena.Na podlagi navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena in da je bila v postopku na prvi stopnji storjena bistvena kršitev pravil postopka v skladu s 7. tč. 2. odst. 237. čl. ZUP, ker se odločbe ne da preizkusiti. IP je zato pritožbi prosilke ugodil in na podlagi 3. odst. 251. člena ZUP odpravil izpodbijano odločbo ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilke odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dni od prejema te odločbe. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.    Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba in ni dovoljen upravni spor.

Postopek vodil:

 

Anže Novak, univ. dipl. prav.

 

raziskovalec Informacijskega pooblaščenca

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka