prosilec - Statistični urad RS
+ -Številka: 090-197/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je na organ naslovil zahtevo za dostop do različnih podatkov v zvezi z številom in migracijami Slovencev (kot etnično skupnostjo) v različnih zgodovinskih obdobjih in druge statistične podatke. Organ je zahtevo zavrnil, ker je ugotovil, da z dokumenti ne razpolaga oziroma ne obstajajo. IP je preveril dejansko stanje in ugotovil, da organ pri organu v resnici ne ne obstajajo dokumenti iz katerih bi izhajale zahtvane informacije, zato je potrdil odločbo prve stopnje in pritožbo kot neutemeljeno zavrnil.ODLOČBA:
Številka: 090-197/2015/4Datum: 4. 9. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo št. 960-198/2015/2 z dne 22. 6. 2015, Statističnega urada RS, Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbo se zavrne.2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.OBRAZLOŽITEV:Prosilec je dne 28.5.2015 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval, da se mu posreduje naslednje podatke:1. Koliko Slovencev po svojem nacionalnem izvoru je bilo evidentiranih v času: Napoleona v slovenskih Ilirskih provincah, Avstroogrske monarhije, Kraljevine SHS, FLRJ – Jugoslavije ob prvem popisu, koliko jih je sedaj.2. Koliko Slovencev se je izselilo v tujino med leti 1900 – 1914, 1919-1940 in med 1945 do danes.3. Koliko zaposlenih je na slovenskih tožilstvih in koliko od tega je žensk za leti 1992/1993 in 2014/2015.4. Koliko zaposlenih je na slovenskih sodiščih in koliko od tega je žensk za leti 1992/1993 in 2014/20155. Koliko je vseh sodišč (kazenskih, upravnih, socialnih, delovnih, itd.) za leti 1992/1993 in 2014/2015. 6. Koliko je bilo registriranih smrtnih primerov v slovenskih priporih in zaporih od leta 1992 do danes.7. Koliko je v Sloveniji evidentiranih grobišč povojnih pobojev in kakšen je uradni podatek o številu likvidiranih po maju 1945 (tujci in Slovenci).8. Koliko državljanov je ekstremno spolno usmerjenih in kdo je to statistiko izpeljal.9. Koliko splavov v Sloveniji se letno izvede.Organ je v odloči ugotovil, da razpolaga le z delom zahtevanih informacij, in sicer z naslednjimi podatki:- številom evidentiranih Slovencev v času od 1880 do 2002,- številom meddržavnih selitev od leta 1961 do danes,- številom zaposlenih v pravosodju in številom sodišč za leti 1992 in 1993,- številom splavov v Sloveniji od leta 1980 do 2012.Navedene podatke je organ prosilcu posredoval, za preostale zahtevane informacije pa utemeljuje, da z njimi ne razpolaga oziroma, da ne sodijo v njegovo delovno področje. Delovno področje organa določa Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01; v nadaljevanju ZDSta) in letni programi statističnih raziskovanj, ki se vsako leto objavljajo v Uradnem listu RS. Dalje navaja, da je bil organ ustanovljen 19. 8. 1944, zato vsi podatki, ki se nanašajo na obdobje pred navedenim letom, ne sodijo v delovno področje organa in z njimi tudi ne razpolaga (oziroma razpolagajo zgolj izjemoma). Organ je ugotovil, da razpolaga s podatki iz 1. točke prosilčeve zahteve, ki se nanašajo na obdobje od 1880 naprej, ker jih je pridobil iz drugih virov - publikacija Verska, jezikovna in narodna sestava Slovenije, popisi 1921-2002, ki je objavljena na spletni strani organa. Podatkov o narodnostni sestavi prebivalcev Slovenije pa po letu 2002, organ ne spremlja več, zato z njimi tudi ne razpolaga. V zvezi z 2. točko zahteve organ ugotavlja, da vse tri pogoje za obstoj informacije javnega značaja, ki izhajajo iz 4. čl. ZDIJZ, vsebujejo le podatki o meddržavnih selitvah od 1961 do danes, ki jih je prosilcu tudi posredoval. V zvezi s temi podatki organ še opozarja, da iz posredovanega dokumenta izhaja število selitev vseh prebivalcev, ne glede na njihovo narodnost ali državljanstvo in ne glede na to, ali se je isti posameznik preselil večkrat. Iz navedenega razloga tudi ni mogel omogočiti prosilcu dostopa do podatka o selitvah izključno Slovencev, saj tega podatka nima. Glede podatkov iz 3., 4. in 5. točke prosilčeve zahteve je organ pojasnil, da ne sodijo v njegovo delovno področje, vendar pa z delom zahtevanih podatkov razpolaga, ker jih je pridobil od Ministrstva za pravosodje in Vrhovnega državnega tožilstva ter jih objavil v Statističnem letopisu 1993 in 1994 za leti 1992 in 1993. Iz navedenega razloga je prosilcu posredoval podatke s katerimi razpolaga, in sicer: število in vrst sodišč, število zaposlenih na tožilstvu, število zaposlenih na sodiščih za posamezne kategorije zaposlenih (sodniki, strokovni delavci) za leti 1992 in 1993. S preostalimi podatki iz prosilčeve zahteve v točkah 3., 4. in 5., kot tudi s podatki iz točk 6., 7. in 8. organ ne razpolaga, saj po njegovi obrazložitvi ne sodijo v delovno področje organa.Prosilec v pritožbi uvodoma obširno utemeljuje, da organ prikriva podatke, ki bi jih glede na njihovo naravo moral imeti, saj po mnenju prosilca spadajo med temeljenje državotvorne informacije, ki jih zbirajo vsi statistični uradi civiliziranega sveta. Navaja, da mu je organ v celoti posredoval zgolj informacije v zvezi z 9. tč. zahteve. Glede posredovanih informacij v zvezi s 1. tč. zahteve (število evidentiranih Slovencev po nacionalnem izvoru v različnih zgodovinskih obdobjih) prosilec trdi, da je prejel nepopoln in netočen odgovor. Odgovor naj bi bil podan v odstotku brez navedbe števila posameznikov v statistični skupini, kar po mnenju prosilca ne ustreza zahtevi. V zvezi s 1. tč. zahteve prosilec še oporeka odločitvi organa, da mu je posredoval podatke do leta 2002 in ne do 2015, kot je navedel v zahtevi. Prosilec dalje navaja, da mu organ ni posredoval zahtevane informacije iz 2. tč. zahteve, saj ni posredoval podatkov glede migracije Slovencev po nacionalni pripadnosti, vendar le po državljanstvu. Prosilec glede zahtevanih informacij v zvezi s sodstvom (4. in 5. točka zahteve) navaja, da mu je organ posredoval nepopolne podatke, saj iz posredovanih podatkov ne izhajajo informacije glede upravnih sodišč, izredno zaposlenih kadrov v primeru Lukenda, hkrati pa mu je posredoval podatke, za katere ni zaprosil. IP je dne 3. 9. 2015 opravil telefonski razgovor z organom, v katerem je zahteval dodatna pojasnila v zvezi z predmetno zahtevo. Organ je podal pojasnila v telefonskem razgovoru in dodatno posredoval dokumentacijo v zvezi s 3. in 4. tč. zahteve po elektronski pošti dne 4. 9. 2015.Pritožba ni utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.1. Pojem informacije javnega značajaInformacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. čl. informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2.) organ mora z njo razpolagati,3.) nahajati se mora v materializirani obliki.Organ je v odločbi zatrjeval, da z zahtevanimi informacijami (razen v delu, v katerem je prosilcu ugodil) ne razpolaga oziroma ne sodijo v njegovo delovno področje. Po razlagi Vrhovnega sodišča RS, sodijo v delovno področje organa tiste informacije, ki kažejo na dejstvo ali okoliščino, ki vpliva oziroma bi lahko vplivala na izvrševanje javnopravnih nalog (I Up 122/2006, z dne 25. 4. 2007). Javnopravne naloge organu določa Zakon o statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01; v nadaljevanju ZDSta), ki v 3. čl. določa, da organ opravlja osnovne naloge pri izvajanju dejavnosti državne statistike s pomočjo s programom pooblaščenih izvajalcev programa statističnih raziskovanj, poročevalskih enot ter s pridobivanjem statističnih podatkov iz uradnih in drugih administrativnih zbirk podatkov. Na podlagi 34. člena ZDSta ima organ zaradi izvajanja programa statističnih raziskovanj, pravico zbirati podatke iz vseh obstoječih virov. Iz navedenega torej izhaja, da organ zbira tiste podatke, ki so določeni s programom statističnih raziskovanj. Na podlagi 23.a člena ZDSta so programi statističnih raziskovanj srednjeročni in letni, ki so skladno s 23.b in 23.c členom ZDSta objavljeni v Uradnem listu RS. 2. Glede 1. alineje zahteve (število evidentiranih Slovencev po svojem nacionalnem izvoru v različnih zgodovinskih obdobjih) V zvezi s 1. al. zahteve, v kateri je prosilec zahteval število evidentiranih Slovencev po svojem nacionalnem izvoru v različnih zgodovinskih obdobjih, in sicer: v času Napoleona v slovenskih Ilirskih provincah; Avstroogrske monarhije; Kraljevine SHS; FLRJ – Jugoslavije ob prvem popisu; v sedanjem času; je organ ugotovil, da z zahtevanimi informacijami razpolaga za obdobje od 1880 do 2002 in mu navedene podatke tudi posredoval. Prosilec je v pritožbi zatrjeval, da mu organ ni posredoval zahtevanih podatkov, saj iz posredovanih podatkov izhajajo zgolj (po sklepanju prosilca) odstotne vrednosti, ne izhaja pa tudi število enot statistične skupine. V konkretnem primeru je torej sporno, ali ima organ tudi številčne podatke o narodnostni sestavi prebivalstva na območju Slovenije v navedenih zgodovinskih obdobjih, in ali ima te podatke tudi za današnji čas.Iz odločbe izhaja, da organ nima drugih podatkov v zvezi z 1. tč. zahteve, kot tistih, ki jih je prosilcu posredoval. Ker podatkov o narodnostni sestavi prebivalstva (kot sledi v nadaljevanju), organ od leta 2002 niti ne zbira, IP ugotavlja, da ni razloga, da ne bi sledil utemeljitvi organa, da z drugimi podatki ne razpolaga. Zbrane podatke namreč organ analizira in hrani odvisno od potreb in pomena za državno statistično raziskovanje. Dejstvo, da organ od leta 2002 ne zbira več podatkov kaže na to, da ti podatki niso več prioritetna naloga državnega statističnega raziskovanja, zato je mogoče ugotoviti, da drugih podatkov, kot odstotnih vrednosti Slovencev v različnih zgodovinskih obdobjih, organ ne hrani. Prav tako je mogoče ugotoviti, da se za potrebe zgodovinskih raziskovanj, zahtevane podatke da ugotoviti tudi v primerjavi z drugimi podatki (o številu prebivalstva na določenem geografskem območju v posameznem zgodovinskem obdobju), zato ni razloga, da bi organ razpolagal tudi z drugimi evidenci v zvezi z informacijami, ki izhajajo iz 1. tč. prosilčeve zahteve. Glede obstoja podatkov za današnji čas (po letu 2002) je IP za preveritev navedb v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da organ z zahtevanimi informacijami po letu 2002 ne razpolaga, pregledal Letni program statističnih raziskovanj za leto 2003 (Uradni list RS, št. 111/02) – Redne naloge, rubrika 311.02, Prijava rojstva DEM-ROJ, kjer je določeno, da je organ za namen zagotavljanja podatkov o rojenih in naravnem gibanju prebivalstva, zbiral med drugim tudi podatke o narodni pripadnosti novo rojenih otrok in narodni pripadnosti očeta. Iz navedene rubrike 311.02 tudi izhaja, da po 61. členu Ustave RS osebi ni potrebno odgovoriti na vprašanje o narodni pripadnosti, če tega ne želi. Zaradi razhajanja ugotovitev na podlagi Letnega programa statističnih raziskovanj za leto 2003 in obrazložitve izpodbijane odločbe, je IP od organa prejel dodatna pojasnila. Organ je pojasnil, da je podatke zbiral od posameznikov, v obliki anket, ki jih je potem analiziral v različnih evidencah. Ker so bili podatki o narodnostni sestavi prebivalstva nezanesljivi (mnogo posameznikov teh podatkov ni dalo, ker jih tudi niso bili dolžni dajati), organ teh podatkov ni uporabljal za izvedbo analiz in evidenc. Iz navedenih razlogov je organ pojasnil, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga.IP sledi obrazložitvi organa, saj meni, da je v zadostni meri utemeljil, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. IP glede navedbe prosilca, da mu je posredoval zgolj statistične podatke v odstotni vrednosti, še pojasnjuje, da organ ni dolžan ustvarjati novega dokumenta, s katerim bi podal takšno informacijo, kot jo je prosilec želel. Ustvarjanje novega dokumenta namreč nasprotuje kriteriju materializirane oblike, kot izhaja iz definicije 4. člena ZDIJZ, ki pravi, da so informacije javnega značaja le tiste informacije, s katerimi organ že razpolaga v obliki dokumenta. Na podlagi navedenega IP zaključuje, da je v zvezi s 1. al. zahteve prosilca organ pravilno ugotovil dejansko stanje, zato je pritožbo zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo ter odločil, kot izhaja iz 1. tč izreka te odločbe. 3. Glede 2. alineje zahteve (število selitev Slovencev) Prosilec je zahteval podatek o številu selitev Slovencev 1900-1914, 1919-1940 in med 1945 do danes. Organ je prosilcu posredoval podatke o številu meddržavnih selitev v Sloveniji, ne glede na narodno pripadnost oziroma državljanstvo od 1961 do danes. Prosilec nasprotuje organu, da mu ni posredoval podatkov o narodnostni sestavi selivcev, kot je to zahteval v svoji zahtevi.IP najprej ugotavlja, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bil organ ustanovljen leta 1944. Iz navedenega sledi, da organ s podatki iz drugih zgodovinskih obdobij razpolaga zgolj izjemoma, zato IP sledi ugotovitvi organa, da ne razpolaga s podatki o selitvah med leti 1900-1914 in 1919-1940, kot je zahteval prosilec. Ker pa je organ prosilcu posredoval podatke od leta 1961 do danes, je IP zahteval pojasnilo o tem, ali obstajajo podatki o številu selitev med 1945 in 1964. Organ je pojasnil, da podatkov o selitvah Slovencev za obdobje med 1945 do 1964 nima, ker evidenc iz navedenega datuma ne hrani več. Glede na časovno oddaljenost je IP sledi obrazložitvi organa, da z zahtevanimi podatki o selitvah za navedeno časovno obdobje ne razpolaga.V pritožbi je prosilec nasprotoval odločitvi organa, da ni dobil podatkov o selitvah Slovencev po narodnostni pripadnosti. IP je pregledal navedeni Letni program statističnih raziskovanj za leto 2015 – redne naloge in ugotovil, da organ za namen spremljanja selitvenega gibanja prebivalstva, zbira podatke, ki so navedeni v rubriki Selitve SEL (3.2.01.01.09). Iz navedene rubrike ne izhaja, da bi organ moral zbirati tudi podatke o narodnosti. Tudi iz letnih programov statističnih raziskovanj preteklih let izhaja, da so se za namen spremljanja selitvenega gibanja prebivalstva, zbirali enaki podatki tudi v preteklosti. Iz navedenega sledi, da IP ni našel razloga, zaradi katerega bi organ moral imeti tudi podatke o migracijah Slovencev glede na njihovo narodno pripadnost. Na podlagi navedenega IP zaključuje, da je organ v izpodbijani odločbi pravilno ugotovil, da z zahtevano informacijo iz 2. al. zahteve ne razpolaga, zato je IP pritrdil organu, pritožbo v tem delu zavrnil in odločil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. 4. Glede 3. in 4. tč. zahteve (število zaposlenih na sodiščih in tožilstvih v letih 1992/1993 in 2014/2015 in koliko od tega je žensk)Organ je prosilcu omogočil seznanitev z zahtevano informacijo javnega značaja o številu zaposlenih na slovenskih sodiščih in tožilstvih v letih 1992 in 1993 in v preostalem delu zahtevo zavrnil, ker s podatki ne razpolaga. Navedene podatke za leti 1992 in 1993 naj bi organ imel zgolj izjemoma. IP je pogledal v navedeni Letni program statističnih raziskovanj za leto 2015 – Redne naloge, kjer iz rubrike 3.2.02.01.02 (Mesečno spremljanje aktivnega prebivalstva DAK), izhaja, da organ za namen spremljanja stanja in sprememb na trgu dela in prikazovanje velikosti in značilnosti aktivnega prebivalstva po demografskih značilnostih zbira, med drugim, tudi podatke o spolu, izobrazbi in poklicu zavarovanca in podatke o zavezancih (registrska številka zavezanca, matična številka poslovnega subjekta in enote poslovnega subjekta, pravnoorganizacijska oblika in lastnina poslovnega subjekta, teritorialni podatki poslovnega subjekta, dejavnost, število zaposlenih oseb pri poslovnem subjektu, institucionalni sektor). Iz navedenega razloga je IP od organa pridobil tudi pojasnilo o evidencah in analizah, ki jih organ izvaja v zvezi z zbranimi podatki. Organ je pojasnil, da z zahtevanimi podatki, ne razpolaga, saj razpolaga zgolj s podatki za celotno pravosodje. Dokument iz katerega navedeno izhaja je organ na zahtevo tudi posredoval IP. IP je po pregledu navedene evidence ugotovil, da iz nje ne izhajajo podatki ločeno za tožilstva in sodišča, temveč le podatki skupno za vse zaposlene v dejavnosti 84.230 – Sodstvo, kot izhaja iz Standardne klasifikacije dejavnosti. Organ torej ima podatke o številu zaposlenih in njihovi spolni strukturi v dejavnosti 84.230 – Sodstvo. IP je po pregledu javno dostopnih podatkov na spletni strani Agencije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), ugotovil, da so pod navedeno dejavnostjo registrirana sodišča, tožilstva, Državno pravobranilstvo RS, Sodni svet RS in Državno tožilski svet. Iz navedenega razloga IP ni našel razlogov, ki bi utemeljevali, da organ razpolaga ločeno tudi s podatki o številu zaposlenih na sodiščih in tožilstvih, ter o njihovi spolni strukturi. Posledično je IP ugotovil, da zahtevana informacija ne izhaja iz dokumenta, ki bi obstajal v materializirani obliki, organ pa je tudi ni dolžan ustvariti za potrebe omogočanja dostopa do informacij javnega značaja. Posledično je IP pritožbo prosilca v tem delu zavrnil in odločil, kot izhaja iz 1. tč izreka te odločbe.5. Glede 6. tč. zahteve (število registriranih smrtnih primerov v slovenskih priporih in zaporih od 1992 do danes)Organ je v odločbi pojasnil, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. IP je pregledal navedeni Letni program statističnih raziskovanj za leto 2015 – redne naloge in ugotovil, da v okviru rubrike 3.2.01.01.04 - Umrli DEM-UMR organ zbira med drugim tudi podatke o datumu, uri, kraju in mestu smrti posameznika. IP je od organa pridobil pojasnilo, da med podatke o kraju in mestu smrti sodi predvsem podatek o geografskem območju, kjer je posameznik umrl, ne pa tudi podatek o tem, ali je bil posameznik v času smrti nastanjen v zavodu za prestajanje zaporne kazni oziroma v drugem varovanem objektu. IP sledi utemeljitvi organa in zaključuje, da je organ v izpodbijani odločbi pravilno ugotovil, da z zahtevano informacijo ne razpolaga, zato je pritožbo prosilca tudi v tem delu zavrnil. 6. Glede 5., 7. in 8. tč. zahteveProsilec je zahteval tudi podatke o številu sodišč (kazenskih, upravnih, socialnih, delovnih, itd.) za leti 1992/1993 in 2014/2015 (5. tč. zahteve); o številu v Sloveniji evidentiranih grobišč povojnih pobojev in kakšen je uradni podatek o številu likvidiranih po maju 1945 (tujci in Slovenci) (7. tč. zahteve); številu ekstremno spolno usmerjenih državljanov in kdo je to statistiko izpeljal (8. tč. zahteve). Glede teh podatkov IP ni našel pravne podlage v Letnih programih statističnih raziskovanj, da bi organ moral navedene podatke zbirati. Ker ni podlage, da bi organ navedene podatke moral zbirati, hkrati pa po navedbah organa, podatki pri organu ne obstajajo, IP ne vidi razloga, da ne bi sledil ugotovitvi organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Izhajajoč iz navedenega je IP sledil izpodbijani odločbi in pritožbo prosilca v tem delu zavrnil.7. SklepnoIz vseh zgoraj navedenih razlogov sledi, da je organ pravilno ugotovil dejansko stanje, da je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen, odločba pa na zakonu utemeljena. Posledično je IP, na podlagi 1. odst. 248. člena ZUP, pritožbo prosilca v celoti zavrnil.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil: |
|
|
Anže Novak, univ. dipl. prav. |
|
|
raziskovalec IP |
|
|