dekorativna slika

prosilka - Upravna enota Kranj

+ -
Datum: 29.07.2015
Številka: 090-182/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Organ je zavrnil zahtevo prosilca za dostop do projektne dokumentacije in izdanega gradbenega dovoljenja za dve občinski cesti, ker zaprošeni podatki ne obstajajo. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevano dokumentacijo dejansko ne razpolaga, zato je pritožbo prosilca zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-182/2015/3Datum: 30. 7. 2015Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/48 z dne 17. 8. 2009 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju: ZInfP), drugega odstavka 15. člena ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 in 50/14 in 19/15 – odl. US; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Upravne enote Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj (v nadaljevanju organ), št. 090-77/2015-4 z dne 23. 6. 2015, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:
  1. Pritožba prosilca zoper odločbo Upravne enote Kranj, št. 090-77/2015-4 z dne 23. 6. 2015, se zavrne.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je dne 19. 6. 2015 pri organu vložil zahtevo za dostop do projektne dokumentacije in izdanega gradbenega dovoljenja za dve cesti, in sicer za občinsko cesto Občina Preddvor – vas Tupaliče – smer: Tupaliče – Breg in državno cesto Občina Preddvor – vas Tupaliče – smer: Hotemaže – skozi vas Tupaliče. Organ je z odločbo, št. 090-77/2015-4 z dne 23. 6. 2015 v celoti zavrnil zahtevo prosilca, saj je v postopku obravnavanja zahteve dne 22. 6. 2015 pregledal obstoječi evidenci dokumentarnega in arhivskega gradiva ter ugotovil, da podatki o gradbenem dovoljenju ali projektni dokumentaciji glede občinske ceste Občina Preddvor – vas Tupaliče – smer: Tupaliče – Breg in državne ceste Občina Preddvor – vas Tupaliče – smer: Hotemaže – skozi vas Tupaliče, ne obstajajo.Prosilec se je pritožil in v pritožbi z dne 6. 7. 2015 pojasnil, da mu do sedaj ni bila, na kakšen koli način, omogočena seznanitev z zahtevanimi podatki iz vloge z dne 19. 6. 2015, zato prosi za ukrepanje. Prosilec je v pritožbi ob tem navedel, da so navedbe organa glede neobstoja dokumentacije zavajajoče, saj ga je organ povabil na vpogled te dokumentacije, ki se vodi pod številko 351-340/2015 iz leta 2009.IP je od organa dne 16. 7. 2015 prejel odstopljeno pritožbo prosilca, skupaj z vso dokumentacijo, s katero je organ v zvezi z zahtevo z dne 19. 6. 2015 razpolagal. Pritožba ni utemeljena.Uvodoma je potrebno pojasniti, da je IP kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja. UE Kranj kot državni organ tako že po izrecni določbi prvega odstavka 1. člena ZDIJZ sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po ZDIJZ. Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja: 1.    organ mora z njo razpolagati,2.    nahajati se mora v neki materializirani obliki.3.    informacija mora izvirati iz delovnega področja organa. Nadalje je potrebno pojasniti, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje podatke, s katerimi v materializirani obliki ne razpolaga. IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa oziroma v vprašanje, zakaj organ zahtevanih dokumentov nima.Na podlagi določb prvega odstavka 4. člena in prvega odstavka 1. člena ZDIJZ torej izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. Če dokumentov, iz katerih izhajajo informacije, ki jih je zahteval prosilec, organ nima, jih prosilcu, ne more posredovati. V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da je prosilec na sedežu UE Kranj podal dve ločeni zahtevi po dostopu do informacij javnega značaja. Glede zahteve prosilca z dne 19. 6. 2015, za dostop do projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja za občinsko in državno cesto, je pooblaščena oseba organa IP v telefonskem pogovoru z dne 29. 7. 2015 pojasnila, da projektne dokumentacije oziroma izdanega gradbenega dovoljenja za državno cesto (Občina Preddvor – vas Tupaliče – smer: Hotemaže – skozi vas Tupaliče – državna cesta) UE Kranj nima ter da predvideva, da slednje hrani pristojno ministrstvo. Glede dokumentacije za občinsko cesto je pooblaščena oseba organa IP pojasnila, da je po pregledu evidenc arhivskega in dokumentarnega gradiva pri organu ugotovila, da zahtevana dokumentacija prav tako ne obstaja. Oba podatka o neobstoju dokumentacije je pooblaščena oseba organa pridobila s strani Oddelka za okolje in prostor in arhivske službe na sedežu UE Kranj. Nadalje je organ IP pojasnil, da gre v predmetni zadevi za starejšo občinsko cesto, na kateri se izvajajo obnovitvena dela, po mnenju UE Kranj pa prosilec le-teh glede vzdrževalnih del z zahtevo z dne 19. 6. 2015 ni zahteval, zato ta ni predmet tega pritožbenega postopka. Prosilec je bil s strani organa napoten, da glede dokumentacije za obnovitvena dela (fekalni kanal) vloži drugo zahtevo in je tako tudi postopal ter vložil zahtevo z dne 29. 6. 2015. V tem delu, torej v zvezi z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 29. 6. 2015, je organ prosilcu izdal odločbo, s katero je njegovi zahtevi delno ugodil ter mu omogočil dostop do zahtevane dokumentacije v obliki vpogleda. Gre za dokumentacijo, ki se pri organu vodi pod številko 351-340/2015. Ker ta odločba ni predmet preizkusa IP v konkretnem pritožbenem postopku, se IP do nje ne opredeljuje, pojasnjuje pa, da ima prosilec tudi zoper odločbo v zvezi z zahtevo z dne 29. 6. 2015 pravico do pritožbe. Prosilec lahko namreč na podlagi zahteve z dne 29. 6. 2015 poda pritožbo tudi, če gre za primer, ko informacije ni dobil v obliki, v kateri jo je zahteval (fotokopije).  IP je v konkretnem primeru torej ugotovil, da ni razloga, da ne bi sledil navedbam organa glede tega, da z zahtevano projektno dokumentacijo za predmetni dve cesti ne razpolaga. Kot izhaja iz spisa upravne zadeve in iz izpovedbe pooblaščene osebe organa, je ta v okviru organa preverila, ali z zahtevano dokumentacijo razpolagajo in ugotovila, da ne. Po drugi strani pa prosilec niti v zahtevi niti v pritožbi ni navedel nobenih okoliščin, na podlagi katerih bi imel IP razlog za sum, da navedbe organa niso resnične oz. da ta z zahtevano dokumentacijo razpolaga, a je prosilcu in IP ne želi posredovati. IP tako zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Pripravila:Maja Vesel Bertoncelj, univ. dipl. prav.,raziskovalka Informacijskega pooblaščencaKristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,namestnica Informacijske pooblaščenke