prosilec - Finančna uprava RS
+ -Številka: 090-192/2015
Kategorije: Davčna tajnost
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval posredovanje informacij o postopkih izterjave davčnega dolčnika. Organ je zahtevo prosilca zavrnil zaradi obstoja izjeme po 5. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je v zvezi z vsemi zahtevanimi informacijami podana izjema od prostega dostopa po 5. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, zato je prosilčevo pritožbo zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-192/2015/7Datum: 22. 9. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, z dne 6. 7. 2015, št. 090-10012/2015-4, Finančne uprave Republike Slovenije, Generalni finančni urad, Šmartinska cesta 55, p.p. 631, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožba prosilca se zavrne. 2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O B R A Z L O Ž I T E V:Prosilec je, dne 4. 6. 2015, na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval informacije o postopkih, ki so bili doslej izvedeni v zvezi z izterjavo dolžnika Fasade d.o.o. Zato želi vpogled v dosje, ki ga v zvezi s tem dolžnikom vodi organ oz. pregled dokumentacije, ki kaže na dosedanje aktivnosti organa kot upnika v zvezi z izterjavo tega dolžnika. Ob tem je navedel, da ga ne zanima davčni dolžnik, niti višina njegovega dolga, niti odgovorne osebe dolžnika. Izvedeti želi le za aktivnosti, ki jih je organ izvedel, da bi zavaroval svojo terjatev, kot tudi za postopke, s katerimi bi preprečili nadaljnje siromašenje premoženja dolžnika in posledično oškodovanje javnih financ. Prosilec želi v primeru, da organ še ni ukrepal, izvedeti za razloge, še posebej pa ga zanimajo razlogi za opustitev predloga za uvedbo stečajnega postopka. Nadalje je še navedel, da mu organ lahko posreduje zahtevano dokumentacijo po navadni ali po elektronski pošti.Organ je z odločbo št. 090-10012/2015-4, z dne 6. 7. 2015, zahtevo prosilca, zaradi obstoja izjeme po 5. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, v celoti zavrnil.Prosilec je zoper odločbo dne 17. 7. 2015 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je odločitev organa neutemeljena in rigorozna. Če bi držala trditev organa, da so varovani vsi podatki v zvezi z davčno obveznostjo davčnih zavezancev in da davčnega zavezanca ščiti načelo tajnosti podatkov, potem družba Fasade d.o.o. ne bi bila javno objavljena med davčnimi dolžniki na spletni strani organa. Sicer je pa prosilec že v zahtevi navedel, da ga bolj kot dolžnik in njegovo ravnanje zanima organ in njegovo ravnanje oz. opustitev le tega. Prosilec meni, da mora organ delovati transparentno in v določeni meri pod nadzorom javnosti.Organ je pritožbo prosilca kot dovoljeno, dopisom št. 090-10012/2015-7, z dne 23. 7. 2015, s prilogami, poslal v odločanje IP. Ob tem je pojasnil, da bo vso dokumentacijo v zvezi z zahtevo posredoval naknadno oz., ko jo bo prejel od Finančnega urada Ljubljana.Na podlagi poziva IP je organ v dopisu, z dne 17. 9. 2015, v zvezi s tremi dokumenti, ki niso bili vidno označeni kot davčna tajnost, pojasnil, da gre za davčno tajnost, saj jih je organ pridobil v davčnem postopku od zavezanca za davek in vsebujejo podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezanca za davek.Pritožba ni utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. V predmetni zadevi ni sporno, da zahtevane informacije predstavljajo informacije javnega značaja v skladu s 4. čl. ZDIJZ, saj sodijo v delovno področje organa, organ z njimi razpolaga in se nahajajo v materializirani obliki. Predmet pritožbena postopka je presoja, ali so zahtevane informacije prosto dostopne. Organ je zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij oprl na izjemo po 5. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek. Za presojo konkretnega primera je najprej torej potrebno ugotoviti, ali bi razkritje podatkov, ki jih zahteva prosilec, pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti v skladu z ZDavP-2. Ta v 8. čl. določa, da se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. V 1. odst. 15. čl. je nadalje določeno, da mora davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. Nadalje 16. čl. ZDavP-2 določa, da uradne in druge osebe davčnega organa, izvedenci, tolmači, zapisnikarji in druge osebe, ki sodelujejo ali so sodelovale pri pobiranju davkov, in vse druge osebe, ki so zaradi narave svojega dela prišle v stik s podatki, ki so davčna tajnost, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam, razen v primerih, določenih z zakonom, niti jih ne smejo same uporabljati ali omogočiti, da bi jih uporabljale tretje osebe. Pojem zaupnosti davčnega postopka je v celoti vezan na davčno tajnost. Na navedeno kaže tudi načelo tajnosti postopka iz zgoraj omenjenega 8. čl. ZDavP-2, po katerem se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. Teorija šteje obravnavo podatkov v davčnem postopku v režimu davčne tajnosti celo za načelo (Zakon o davčnem postopku s komentarjem, dr. Tone Jerovšek in soavtorji, Ljubljana 2008). Po ZDavP-2 sklop pravil od 15. čl. naprej tako operacionalizira načelo tajnosti (glej 8. člen ZDavP-2 – načelo tajnosti podatkov). Načelo tajnosti podatkov ščiti zavezanca za davek pred razkritjem njegovega materialnega položaja, ki je razviden iz davčnih podatkov, ali se o njem lahko sklepa. V predmetni zadevi gre za podatke o zavezancu za davek, ki jih je organ zbral v postopku davčne izvršbe. To pomeni, da gre v konkretnem primeru za podatke, ki jih 1. odst. 15. čl. ZDavP-2 z generalno klavzulo označuje kot »podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ«. Z omenjeno določbo je zakonodajalec začrtal zelo široko pojmovanje davčne tajnosti. Po tej določbi so pogoji za obstoj davčne tajnosti, da: 1. s podatki razpolaga davčni organ (organ, pristojen za odmero in izterjavo davkov, ki je v konkretnem primeru Finančna uprava Republike Slovenije),2. gre za podatke, ki se nanašajo na davčnega zavezanca (v konkretnem primeru na podjetje Fasade d.o.o., ki je zavezano za davek),3. gre za podatke, ki so v zvezi z davčno obveznostjo (v konkretnem primeru v zvezi z izterjavo neplačanih davkov). Vsi trije pogoji so torej glede vseh v predmetni zadevi zahtevanih informacij izpolnjeni. ZDavP-2 v 1. odst. 17. čl. nadalje določa, da mora biti vsak podatek oz. vsak dokument ali zbirka podatkov, ki vsebuje podatke, ki so davčna tajnost, vidno označen kot tak, razen, če minister, pristojen za finance, s predpisom iz 5. odst. tega člena določi drugače. Namen vidne označbe dokumentov je predvsem v tem, da je vsakomur, ki pride v stik s tovrstnimi dokumenti, že na prvi pogled očitno, da gre za davčno tajnost in da mora ravnati z višjo stopnjo skrbnosti oz. v skladu z zakonsko določenimi ukrepi in postopki za varovanje davčne tajnosti. V kolikor dokumenti niso vidno označeni kot davčna tajnost, pa to ne pomeni, da ne gre za davčno tajnost. V predmetni zadevi so z izjemo treh dokumentov vsi zahtevani dokumenti vidno označeni z oznako »davčna tajnost«. Kljub temu, da navedeni trije dokumenti niso vidno označeni kot davčna tajnost, pa izpolnjujejo vse kriterije, ki jih za obstoj davčne tajnosti določa 1. odst. 15. čl. ZDavP-2. IP je na podlagi vsega navedenega zaključil, da je v predmetni zadevi nedvomno podana izjema po 5. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.ZDIJZ pri obravnavani izjemi ne predvideva izvedbe škodnega testa, temveč se lahko organ sklicuje na izjemo iz 5. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ vedno, ko gre za podatke, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje. Varstvo davčne tajnosti je torej po ZDIJZ absolutna izjema. Do takšnega zaključka vodi tudi 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki sicer določa, da se ne glede na določbo 1. odst. 6. čl. ZDIJZ (v katerem so navedene izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, pri čemer pa to ne velja za primere iz 5. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Zaradi navedenega zahtevanih informacij, ki v celoti predstavljajo davčno tajnost, ni dopustno razkriti na podlagi 3. odst. 6. čl. ZDIJZ.Ob tem IP v zvezi z navedbo prosilca, da je podjetje Fasade d.o.o. objavljeno na spletni strani organa kot davčni dolžnik in posledično pri zahtevanih podatkih ne gre za davčno tajnost, pojasnjuje, da predstavlja pravno podlago za dopustno objavo 20. čl. ZDavP-2, ki v 4. odst. določa katere podatke, ki sicer so davčna tajnost, organ objavlja. V seznamu neplačnikov se namreč objavi firmo ali ime, sedež in poslovni naslov ter davčno številko zavezanca za davek. Ti podatki so torej ekskulpirani glede na določbo 1. odst. 15. čl. ZDavP-2. Ker je prosilec zahteval dostop do informacij, ki niso zajete z določili o dopustnem razkritju davčne tajnosti (V. poglavje ZDavP-2), pritožbene navedbe, da bi bilo zaradi objave zgoraj navedenih informacij potrebno razširiti krog javno dostopnih informacij tudi na informacije, ki so predmet zahteve, niso utemeljene.Ker je v zvezi z zahtevanimi informacijami podana izjema po 5. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, IP zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi. Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, Generalni finančni urad, Šmartinska cesta 55, p.p. 631, 1001 Ljubljana, z dne 6. 7. 2015, št. 090-10012/2015-4. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in odločbo Finančne uprave Republike Slovenije z dne 6. 7. 2015, št. 090-10012/2015-4.Postopek vodil:Jan Merc, univ. dipl. prav.asistent svetovalca IPInformacijski Pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.informacijska pooblaščenka