Mojca Pišek, novinarka Dnevnika - Javna agencija za knjigo RS
+ -Številka: 090-191/2015
Kategorije: Osebni podatek, Poslovna skrivnost
POVZETEK:Prosilka je od organa zahtevala podatek o predvidenih stroških dela, vsebovanih v prijavnih obrazcih za javni razpis na področju založništva in vpogled v stroške dela, ko so obračunani kot avtorski honorarji oz. izplačila samozaposlenim. Organ je zahtevo prosilke zavrnil, saj gre za poslovno skrivnost določenih prijaviteljev, kot tudi za varovane osebne podatke. Informacijski pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da predmet sofinanciranja s strani organa niso bile neposredno plače zaposlenih, ampak programi, ki jih izvajajo prijavljeni subjekti, zato pri izplačilih ni mogoče govoriti o neposredni porabi javnih sredstev. Izplačila posameznikom v zasebnem sektorju so zato lahko upravičeno označena kot poslovna skrivnost, predstavljajo pa tudi varovane osebne podatke prejemnikov plačila.ODLOČBA:Številka: 090-191/2015/2Datum: 2. 10. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi novinarke Mojce Pišek, Dnevnik d.d., Kopitarjeva 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Javne agencije za knjigo RS, Metelkova 2 b, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-2/2015/32 z dne 22. 6. 2015, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke zoper odločbo Javne agencije za knjigo RS št. 090-2/2015/32 z dne 22. 6. 2015 se zavrne.2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 4. 5. 2015 na organ naslovila zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja ter želela prejeti elektronski zapis ali vpogled v obračunsko in drugo dokumentacijo programskega razpisa na področju založništva za leto 2014, iz katere je razvidno, kakšne stroške režije, uredniške honorarje, avtorske honorarje in druge oblike plačila za opravljeno delo izplačujejo oziroma pri organu uveljavljajo subjekti, ki so financirani po tem razpisu. Svojo zahtevo je dne 8. 5. 2015 spremenila in natančneje definirala, in sicer jo zanimajo le stroški dela (tj. stroški režije – sklop C v prijavnih obrazcih), ki jih obračunavajo programski založniki. Vpogled v avtorske honorarje želi v primeru, ko so stroški del obračunani kot avtorski honorarji oz. kot izplačila samozaposlenim. Organ je k stranski udeleži pozval 23 prijaviteljev, pri čemer je stransko udeležbo priglasilo 6 prijaviteljev na razpis, in sicer Modrijan založba d. o. o., Cankarjeva založba založništvo d. o. o., Mladinska knjiga založba d. d., Beletrina – zavod za založniško dejavnost, Zavod Litera in LUD Literatura. Modrijan založba d. o. o. v prijavi stranske udeležbe ni v ničemer pojasnila, kako in zakaj naj bi bil z razkritjem zahtevanih podatkov prizadet njen interes oziroma pravna korist, zato je organ odločil, da obstoj pravnega interesa glede nerazkritja zahtevanih podatkov ni izkazan.Zavod Litera in Založba LUD Literatura sta priglasila stransko udeležbo in navedla, da nasprotujeta razkritju informacij o višini plač, ki jih prijavljajo na razpise, ker gre za osebne podatke zaposlenih posameznikov.Beletrina – zavod za založniško dejavnost je ob priglasitvi navedla, da zahtevane informacije po vsebini predstavljajo poslovno skrivnost po drugem odstavku 39. člena ZGD-1, ker bi jim razkritje teh podatkov povzročilo občutno škodo, saj gre za podatke, ki predstavljajo konkurenčno prednost na trgu, ker izkazujejo metodologijo oblikovanja vsebinske in finančne konstrukcije njihovih projektov.Mladinska knjiga založba d. d. je ob priglasitvi navedla, da v skladu s Pravilnikom o varovanju poslovne tajnosti, sodijo med poslovno skrivnost tudi podatki in listine, ki se nanašajo na dejanska izplačila osebnih dohodkov, dejanska izplačila avtorskih honorarjev ter podatke, ki se nanašajo na zaposlene v družbi in fizične osebe, katerih osebni podatki so v bazah osebnih podatkov, s katerimi upravlja Mladinska knjiga založba. Zahtevani podatki torej predstavljajo poslovno skrivnost stranskega udeleženca, hkrati pa gre pri stroških dela, plačah in ostalih uredniških stroških za varovane osebne podatke po ZVOP-1.Cankarjeva založba založništvo d. o. o. je ob priglasitvi navedla, da na podlagi Pravilnika o varovanju poslovne tajnosti in konkurenčne prepovedi, predstavljajo poslovno skrivnost tudi podatki in listine, ki se nanašajo na dejanska izplačila osebnih dohodkov ter na dejanska izplačila avtorskih honorarjev, podatki o zaposlenih v družbi in podatki fizičnih oseb, ki so v bazah podatkov, s katerimi upravlja Cankarjeva založba založništvo. Ker zahteva prosilka dostop prav do obračunske dokumentacije, ta pa predstavlja poslovno skrivnost, hkrati pa tudi varovane osebne podatke po ZVOP-1, je treba zahtevo prosilke zavrniti. Organ je dne 22. 6. 2015 izdal odločbo št. 090-2/2015/32, s katero je zavrnil zahtevo prosilke do dostopa do obrazca Finančna konstrukcija knjižnega programa za leto 2014 – sklop C za prijavitelje Cankarjeva založba založništvo, Mladinska knjiga založba, Beletrina – zavod za založniško dejavnost, Zavod Litera in LUD Literatura, ter v delu, v katerem prosilka zahteva avtorske honorarje oz. izplačila samozaposlenim, kadar so bili obračunani kot stroški dela. V obrazložitvi je organ navedel, da so iz obrazca »Finančna konstrukcija knjižnega programa za leto 2014 – sklop C« razvidni stroški založniške režije vključno s stroški uredniškega dela (pri redno zaposlenih do višine letne bruto plače, pri pogodbenih urednikih znesek honorarjev na letni ravni), ki jih prijavitelji navajajo kot predvidene stroške za sofinanciranje v določenem letu. Podatki lahko predstavljajo točne podatke o letni plači oz. honorarju urednika, lahko pa tudi ne. Organ je štel, da prijavitelji, ki se na poziv o prijavi stranske udeležbe niso odzvali, ne vidijo ovir za razkritje podatke iz sklopa C prijavnega obrazca. Organ po pregledu izjem od prostega dostopa tudi sam ni našel razloga, zaradi katerega bi prosilki zavrnil zahtevane informacije v primeru, kadar prijavitelji niso priglasili stranske udeležbe.V primeru prijaviteljev Cankarjeva založba založništvo, Mladinska knjiga založba in Beletrina – zavod za založniško dejavnost, je organ ugotovil, da zahtevani podatki predstavljajo podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost navedenih subjektov, in sicer v primeru Cankarjeve založbe založništvo in Mladinske knjige založbe gre za poslovno skrivnost po prvem odstavku 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1), kot izhaja iz njunih Pravilnikov o varovanju poslovne tajnosti in konkurenčne prepovedi (2. člen), v primeru zavoda za založniško dejavnost Beletrina, pa gre za poslovno skrivnost po drugem odstavku 39. člena ZGD-1, ker gre za podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Vsi tudi zatrjujejo, da zahtevani podatki predstavljajo izjemo varstva osebnih podatkov.V primeru Zavoda Litera in LUD Literatura, je organ ugotovil, da gre za manjša prijavitelja, pri čemer že oblika zavoda oziroma društva pove, da se z dejavnostjo ne ukvarjata s profitnimi nameni. Znesek naveden v obrazcu Finančna konstrukcija knjižnega programa za leto 2014 – sklop C, se torej nanaša na določenega oz. določljivega posameznika ali posameznike, ki opravljajo uredniške naloge. Iz tega zneska je brez posebnega napora, stroškov ali porabe časa mogoče ugotoviti, kak honorar na letni ravni pripade uredniku, kar pa je njegov osebni podatek. Organ je pojasnil, da gre za predvidene stroške, torej zneske, ki bodo, ko bodo stroški resnično nastali, šele vključeni v uveljavljanje priznane subvencije pri organu, ali pa tudi ne, če se bo prijavitelj odločil upravičene stroške v višini priznane subvencije izkazati zgolj z nastalimi upravičenimi stroški iz sklopa A in B obrazca »Finančna konstrukcija knjižnega programa za leto 2014«. V konkretnem primeru torej ni mogoče govoriti o izjemi porabe javnih sredstev. V drugem delu zahteve prosilke (dostop do avtorskih honorarjev, oz. izplačil zaposlenim, kadar so obračunani kot stroški dela), je organ navedel, da v tem primeru toliko bolj velja izjema poslovne skrivnosti oz. varovanih osebnih podatkov. Kadar prijavitelj izkazuje upravičene (in že nastale) stroške s predložitvijo dokazil o izplačilu avtorskega honorarja oz. plačila stroškov dela samozaposleni osebi, gre za varovane osebne podatke. V konkretnem primeru ni sporno, da je sama višina subvencije prosto dostopna informacija javnega značaja, sama dokazila, s katerimi upravičenec izkazuje nastanek stroškov, pa to niso. V primeru, da bi bila, bi to namreč pomenilo, da bi bila javnost upravičena do vsakega računa, ki ga je v dokazilo namenske porabe predložil kmet in do vsake listine, ki jo je v dokaz upravičenosti do porabe subvencije predložilo društvo ipd. Dostop do višine stroškov dela urednikov, ki jih priznavajo različni prijavitelji, bodisi v obliki avtorskega honorarja bodisi v obliki izplačila samozaposleni osebi torej niso prosto dostopna informacija javnega značaja. Očitno je, da ti podatki ustrezajo definiciji poslovne skrivnosti Cankarjeve založbe založništvo in Mladinske knjige založba, prav tako pa organ meni, da bi Beletrini – zavodu za založniško dejavnost nastala občutna škoda, če bi za te podatke izvedela nepooblaščena oseba. Gre namreč za podatke, ki predstavljajo konkurenčno prednost na trgu, izkazujejo metodologijo oblikovanja vsebinske in finančne konstrukcije njihovih projektov – ta pa bi bila porušena, če bi za njihovo vrednotenje izvedela konkurenca. Podatek o višini avtorskega honorarja oz. izplačila samozaposlenim pa predstavlja tudi varovan osebni podatek prejemnika. Organ ugotavlja, da so bili stroški dela izplačani v zasebnem sektorju, prijavitelj pa jih je plačal za opravljeno uredniško delo. Posameznik, ki mu je bil plačan honorar, ni mogel vedeti oz. računati s tem, da bo prijavitelj (upravičenec do subvencije) med upravičenimi stroški predložil organu ravno izplačilo njemu. Javna sredstva, ki jih prejme prijavitelj, ta sicer res upraviči z izkazom nastanka upravičenih stroškov (tudi plačil urednikom), vendar ti niso vselej in v celotnem proračunskem letu 2014 plačani iz javnih sredstev, denar, ki ga iz naslova subvencije nakaže organ, pa prijavitelj razporedi po lastni presoji v okviru upravičenih stroškov. Z vidika prejemnika honorarja ne gre za porabo javnih sredstev, saj je ta prejel zasebna sredstva (sredstva prijavitelja), posledično ne obstaja t. i. izjema od izjem po prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in gre pri prejemnikih avtorskih honorarjev za varovane osebne podatke. Tudi razkritje podatka o višini honorarja (pri prijaviteljih, ki v tem delu niso zatrjevali poslovne skrivnosti), s prekritim osebnim imenom prejemnika (t. i. delni dostop) bi na enostaven način omogočalo določitev konkretnega urednika (prejemnika izplačila), saj bi bil znan prijavitelj (upravičenec do subvencije) in obdobje izplačila - kar ob majhnem krogu urednikov in obsega založniške dejavnosti omogoča enostavno (nezamudno) prepoznavo urednika – prejemnika konkretnega izplačila. Večje založbe, kjer bi bila enostavna prepoznava konkretnega prejemnika avtorskega honorarja otežena, so zatrjevale obstoj poslovne skrivnosti, ki jo je organ v tem delu pripoznal, pri ostalih pa je podana izjema varstva osebnih podatkov. Prosilka je v pritožbi z dne 7. 7. 2015 navedla, da se pritožuje na I. točko zadevne odločbe. Odločitev zavezanca pri prijaviteljih Cankarjeva založba, Mladinska knjiga, Beletrina, Litera in LUD Literatura je pri sklicevanju na 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ napačna, saj gre za vprašanje porabe javnih sredstev, pri katerem pravica javnosti do nadzora porabe javnih sredstev prevlada nad zaščito domnevnih poslovnih skrivnosti. Zahtevek za posredovanje informacij se nanaša zgolj na subvencioniran del finančnih konstrukcij programov založb, zato je sklicevanje na domnevne poslovne skrivnosti neutemeljeno in v nasprotju s pravico javnosti do nadzora nad izvajanjem javnega interesa, v imenu katerega subvencije razdeljuje organ. Odločitev organa je napačna tudi zato, ker sklicevanje na ZGD-1 ne more veljati za subjekte, ki niso gospodarske družbe. Odločitev zavezanca je napačna tudi pri sklicevanju na 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj je posredovanje zahtevanih informacij mogoče brez razkritja katerekoli vrste osebnih podatkov.Organ je pritožbo prosilke z dopisom št. 090-2/2015/36 z dne 23. 7. 2015, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skladno z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP.Pritožba ni utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilka izpodbija odločbo organa v 1. točki izreka odločbe (v delu, ki se nanaša na zavrnitev dostopa do »Finančne konstrukcije knjižnega programa za leto 2014 – sklop C« za prijavitelje Cankarjeva založba založništvo d. o. o., Mladinska knjiga založba d. d., Beletrina – zavod za založniško dejavnost, Zavod Litera in LUD Literatura), zato je IP v pritožbenem postopku preizkusil ta del izpodbijane odločbe, o preostalih dokumentih pa ni odločal. Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. IP), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati, in3. nahajati se mora v materializirani obliki.IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ ter da zahtevane informacije sodijo med informacije javnega značaja, zato je IP v postopku odločal o vprašanju, ali zahtevane informacije predstavljajo izjemo poslovne skrivnosti (2. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) in izjemo varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) ter ali zahtevani podatki predstavljajo izjemo od izjeme (tj. poraba javnih sredstev v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).Dokumentacija, do katere želi dostopati prosilka, predstavlja obrazec »Finančno poročilo za leto 2014«, in sicer del tega obrazca »Sklop – C«, v katerem so navedeni stroški založniške režije, vključno s stroški uredniškega dela. Navedeni podatki predstavljajo stroške, ki jih prijavitelji navajajo kot predvidene stroške za sofinanciranje v določenem letu – konkretno za leto 2014. Stroški lahko pri redno zaposlenih urednikih dosegajo višino letne bruto plače, pri pogodbenih urednikih pa znesek honorarjev na letni ravni. Izjema poslovne skrivnostiTrije stranski udeleženci so se v odgovorih sklicevali na obstoj izjeme iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Glede vprašanj v zvezi s poslovno skrivnostjo torej ZDIJZ napotuje na ZGD-1, ki v 9. členu ureja veljavnost določb tega dela zakona. Iz navedenega določila izhaja, da veljajo določbe za vse gospodarske družbe, če v drugih delih tega zakona posamezna vprašanja niso urejena drugače.Na tem mestu se primarno postavlja vprašanje, ali se pojem poslovne skrivnosti, kot je opredeljena v 39. členu ZGD-1 in se glede na 9. člen ZGD-1 izrecno nanaša le na gospodarske družbe, mogoče uporabiti tudi za tiste stranske udeležence, ki so organizirani v skladu z Zakonom o zavodih (Uradni list RS, št. 12/1991, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZZ). Poslovno skrivnost ZGD-1 namreč priznava zgolj gospodarskim družbam, ZZ pa poslovne skrivnosti ne omenja. Prav tako obravnavana situacija ni podobna običajnemu položaju na trgu gospodarskih subjektov, saj kandidiranja različnih organizacij na javne razpise državnih organov za podeljevanje sredstev ni mogoče preprosto primerjati s klasičnim prostim trgom, na katerem tekmujejo gospodarski subjekti. ZZ v 1. členu namreč določa, da so zavodi organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje določenih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. Prav tako konkurenca, kot jo opredeljuje Zakon o varstvu konkurence (Uradni list RS, št. 18/93, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVK), ni pojem, ki bi ga bilo preprosto mogoče prenesti na organizacije, katerih dejavnost je neprofitna ter kandidirajo na javnih razpisih za nepovratna javna sredstva. Vendar IP meni, da je potrebno ureditev poslovne skrivnosti v ZGD-1 razlagati širše. Mogoče je namreč, da tudi drugi pravni subjekti, ne le gospodarske družbe, nastopajo na trgu v konkurenčnih razmerah. Nezmožnost zavarovanja pomembnih podatkov takšnih oseb bi poslabšala njihov položaj v tekmovanju z drugimi subjekti na istem trgu. Stališču IP pritrjuje tudi dr. Urška Prepeluh v doktorski disertaciji Pravica dostopa do informacij javnega značaja, sept. 2004, kjer na strani 207 navaja, da obstajajo dejstva, ki potrjujejo, da imajo lahko tudi subjekti civilne družbe, ki se v pretežnem delu svojega delovanja sploh ne ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo, poslovne skrivnosti. Takšni primeri so na primer društva, nevladne organizacije ali verske skupnosti, ki lahko zlasti, kadar se prijavljajo na razpise za subvencije javnega sektorja, temu posredujejo podatke o svojem članstvu, dejavnostih, finančnem položaju ipd. Kolikor področna zakonodaja varstva njihovih podatkov ne ureja, bo morala praksa varovanje po ZDIJZ še konkretizirati. Za varovanje zaupnih informacij teh subjektov je tako mogoče analogno uporabiti določbe ZGD-1. Enako stališče so zavzeli avtorji Komentarja Ustave RS dopolnitev-A, ki ga je izdala Fakulteta za državne in evropske študije leta 2011, urednik Lovro Šturm (glej stran 615). Avtorji navajajo še člen 4/2/1 Uredbe EU, ki varuje vse informacije, katerih razkritje bi ogrozilo poslovne interese katerekoli fizične ali pravne osebe ter drugih ustanov izven evropskih institucij, vključno z državami članicami in nečlanicami EU. Dr. Urška Prepeluh v disertaciji še poudarja, da načeloma ni razlogov za razlikovanje teh subjektov glede na njihovo statusno-pravno organiziranost, vendar pa mora za priznanje poslovne skrivnosti zainteresirani subjekt in concreto in ne zgolj in abstracto izkazati obstoj pogojev, ki jih določa ZGD-1. Poslovna skrivnost so namreč lahko le tisti podatki, katerih razkritje bi vplivalo na konkurenčni položaj subjekta na trgu. IP je o podobni situaciji že odločal v zadevi št. 090-204/2013 z dne 28. 4. 2014, v kateri je tako zavodom in društvom priznal obstoj izjeme poslovne skrivnosti.Poslovna skrivnost je v 39. členu ZGD-1 definirana po subjektivnem in objektivnem kriteriju. Za poslovno skrivnost se tako štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, ne glede na to pa tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Medtem ko je pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti vrsta podatka odvisna od volje podjetja, pa mora biti pri objektivnem kriteriju potreba po varstvu očitna – gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2002 - Komentar ZGD, str. 194 in 196). Označitev podatkov za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju, če za njihovo varnost družba s pisnim sklepom ni poskrbela že poprej, je torej podvržena preizkusu škodnega testa, saj mora zainteresirani z navedbo in obrazložitvijo preteče škode (in concreto in ne in abstracto) dokazati, da bi ta zares utegnila nastati. Ne zadošča torej zgolj abstraktno in neobrazloženo sklicevanje na to, da določen podatek predstavlja poslovno skrivnost. Predmet poslovne skrivnosti so lahko samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 in 195).Za izpolnitev subjektivnega kriterija mora biti torej podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati (komentar ZGD-1 k prvemu odstavku 39. člena). S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1). Tem zahtevam pa je potrebno dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala (komentar ZGD-1 k prvemu odstavku 39. člena).Na podlagi navedenega ter skrbnega pregleda spisovne dokumentacije IP ugotavlja, da je mogoče šteti podatke družbe Cankarjeva založba založništvo d. o. o. in Mladinska knjiga založba d. d. za poslovno skrivnost v smislu prvega odstavka 39. člena ZGD-1, saj iz 2. člena Pravilnika o varovanju poslovne tajnosti in konkurenčne prepovedi Mladinske knjige Založbe d. d. in 2. člena Pravilnika o varovanju poslovne tajnosti in konkurenčne prepovedi Cankarjeve založbe – založništvo d. o. o. izhaja, da predstavljajo poslovno tajnost podatki in listine, ki se nanašajo na dejanska izplačila osebnih dohodkov ter na dejanska izplačila avtorskih honorarjev, ter lestvice avtorskih honorarjev določene v Honorarni listi in podatki in listine, ki se nanašajo na osebne podatke delavcev zaposlenih v družbi in fizičnih oseb, katerih podatki se nahajajo v bazah osebnih podatkov v družbi. Glede na navedeno je poslovna skrivnost po subjektivnem kriteriju v konkretnem primeru podana. V primeru Beletrine – zavoda za založniško dejavnost, je IP ugotavljal, ali dokumenti prestanejo škodni test poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju, kot ga določa drugi odstavek 39. člena ZGD-1.V primeru objektivnega kriterija ni treba, da bi bila poslovna skrivnost v kakršnemkoli aktu izrecno navedena, ampak je odločilna sama vsebina podatka. Pri objektivnem kriteriju je nujno, da je potreba po varstvu očitna, kar pomeni, da je, ali bi lahko bilo, vsaki povprečni osebi jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini. Drugi odstavek 39. člena ZGD-1 določa, da se ne glede na to, ali so podatki kot poslovna skrivnost določeni s sklepom, za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 do 196). Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 je primarno na subjektu, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Subjekt ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na njegov konkurenčni položaj. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča v sodbi pod opr. št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008, sodbi pod opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009 ter sodbi pod opr. št. II U 289/2013-16 z dne 8. 1. 2014. Zgolj generalno zatrjevanje obstoja poslovne skrivnosti, brez argumentov ter obrazložitve škodljivih posledic, v ničemer ne izkazuje izpolnjevanja pogojev po drugem odstavku 39. člena ZGD-1.IP ugotavlja, da je stranski udeleženec v konkretnem primeru zatrjeval, da gre za podatke, ki predstavljajo konkurenčno prednost na trgu, ker izkazujejo metodologijo oblikovanja vsebinske in finančne konstrukcije njihovih projektov. IP je navedbam stranskega udeleženca sledil, saj podatki o stroških založniške režije, vključno s stroški uredniškega dela, podajajo bistven vpogled v poslovanje stranskega udeleženca, ki kaže na finančno poslovanje stranskega udeleženca in na bistven del njegovih odhodkov, poznavanje tega podatka pa vpliva na njegov položaj na trgu in predstavlja njegovo konkurenčno prednost. V primeru, da bi bili konkurenti stranskega udeleženca seznanjeni s finančno konstrukcijo projektov stranskega udeleženca, bi temu lahko nastala škoda pri finančnem poslovanju in položaju na trgu.Izjema varstva osebnih podatkovV odgovorih za priglasitev stranske udeležbe so nekateri stranski udeleženci zatrjevali, da je potrebno prosilki zavrniti dostop do določenih dokumentov, saj bi z njihovim razkritjem posegli v zasebnost posameznikov, saj zahtevani podatki predstavljajo njihove varovane osebne podatke.Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1). Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa kot izjemo od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo ZVOP-1. ZVOP-1 je namreč je sistemski zakon, ki ureja pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov. Posamezni področni zakoni pa urejajo varstvo osebnih podatkov in s tem povezane pravice ter dolžnosti glede posameznih področij oziroma posameznih zbirk osebnih podatkov. Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov.IP ugotavlja, da želi prosilka dostop do podatkov o predvidenih stroških za uredniško delo. IP je v celoti sledil ugotovitvam organa, da ta podatek predstavlja podatek o stroških dela, ki predstavlja varovani osebni podatek prejemnika plačila za opravljeno delo. Stroški dela so bili izplačani v zasebnem sektorju, prijavitelj pa jih je plačal za uredniško delo. Posameznik, ki je prejel sredstva, jih je prejel kot plačilo za opravljeno delo in ne kot subvencijo. Z vidika prejemnika torej ne gre za porabo javnih sredstev, temveč za prejem sredstev prijavitelja (zasebnih sredstev). Glede na majhen krog urednikov in obsega založniške dejavnosti, bi bila pri prijaviteljih (Litera in LUD Literatura, pa tudi pri zavodu Beletrina) omogočena zelo enostavna identifikacija urednika – posameznega prejemnika konkretnega izplačila, pri čemer bi to pomenilo poseg v anonimnost in zasebnost urednikov. Osebni prejemki posameznikov v zasebnem sektorju namreč ne predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.O porabi javnih sredstevIz določbe prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek in vsaka poslovna skrivnost absolutnega varstva pred razkritjem javnosti, ter da konkretne izjeme ne pridejo v poštev, če gre za podatke o porabi javnih sredstev.V konkretnem primeru gre za podatke iz javnega razpisa, s katerim je organ v letu 2014 sofinanciral subjekte na področju založništva. Sofinanciranje organa je specifično predvsem v tem, da gre pri tovrstnem sofinanciranju za porabo javnih sredstev, zato je nadzor javnosti na tem področju izrednega pomena. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno nadzorna funkcija, ki javnosti omogoča, da izvaja nadzor nad porabo javnih sredstev. Nadzor širše javnosti je namreč potreben vedno in vselej, ko gre za porabo javnih sredstev. Temu je namenjen že zgoraj omenjeni tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, ki vsem omogoča, da se lahko seznanijo s podatki o porabi javnih sredstev. IP ob tem pojasnjuje, da je zato, da se javnost dejansko seznani s podatkom o porabi javnih sredstev, bistvenega pomena, da se seznani s podatki o tem, katere aktivnosti sofinancira organ ter v kakšni višini sofinancira programe. Le na opisan način je omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje upravičene in smotrne porabe javnih sredstev. Šele celovita seznanjenost javnosti zagotavlja učinkovit nadzor v zvezi s smotrno porabo javnih sredstev.Ne glede na navedeno pa je treba ugotoviti, da prosilka ne zahteva podatka o prejeti višini subvencije, temveč je predmet njene zahteve le določen izsek iz predložene dokumentacije prosilcev, na podlagi katerega ni mogoče ugotoviti in nadzirati porabe javnih sredstev, saj ti podatki sami zase ne predstavljajo porabe javnih sredstev, temveč le podatke, ki jih je prijavitelj predvidel v določenem sklopu finančnega poročila. Ti stroški bodo morda nastali, morda tudi ne, prav tako jih bo prijavitelj lahko predložil kot izkaz o nastanku upravičenih stroškov, lahko pa tudi ne. Sredstva, ki jih prejme prijavitelj od organa, lahko namreč prijavitelj po lastnem preudarku in lastni presoji razporedi v okviru upravičenih stroškov. Povedano drugače, prijavitelj lahko prejeta sredstva porabi za katerikoli del predvidenih stroškov, pri čemer lahko ta sredstva nameni tudi plačilu uredniškega dela, ni pa k temu obvezan. Prijavitelj namreč ni prejel subvencije za namen plačila urednikov, temveč za namen subvencioniranje vseh stroškov prijavitelja, ti stroški pa ne predstavljajo samo stroškov založniške režije in stroškov uredniškega dela, temveč tudi stroške avtorskega dela, stroške tiskarske priprave in tiska ter priprave in izdaje e-knjige. Bistvenega pomena v konkretnem primeru je dejstvo, da prejemnik javnih sredstev ni posamezna fizična oseba, ampak subjekt kot pravna oseba. Ime subjekta, ki je prejel javna sredstva, je seveda javno, kot je javna tudi višina celotnih prejetih sredstev, niso pa javni podatki osebe, ki je zaposlena, ali na drugi pravni podlagi opravlja delo (avtorske pogodbe, študentsko delo) pri subjektu in višina njenih prejemkov. Subjekti plačajo svoje zaposlene iz svojih skupnih sredstev, ki pa so sestavljena iz subvencije iz javnih sredstev, sredstev sofinancerjev, lastnih sredstev itd. V konkretnem primeru torej ne gre za neposredno izplačilo iz javnih sredstev, prav tako predmet sofinanciranja s strani organa niso bile neposredno plače zaposlenih, ampak programi, ki jih izvajajo subjekti. Izplačila posameznikom lahko zato prijavitelji upravičeno označijo kot poslovno skrivnost, ti podatki pa lahko predstavljajo tudi varovane osebne podatke prejemnikov plačil. Izhajajoč iz načela transparentnosti in namena sofinanciranja programov, razkritje navedenih podatkov torej ni nujno, da bi zadostili nadzorni funkciji ZDIJZ. Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,svetovalka Informacijskega pooblaščencaInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka