prosilec - Center za socialno delo Ljubljana Bežigrad
+ -Številka: 090-190/2015
Kategorije: Osebni podatek, Ali gre za zlorabo pravice, Kršitev postopka
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval 14 dokumentov opredeljenih z opravilnimi številkami in datumom izdaje s področja skrbništva, varstva otrok in družine in podobno. Organ je zahtevo zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, pri čemer je navedel, da delnega dostopa ni mogoče izvesti zaradi prepletenosti osebnih podatkov v dokumentih. Organ se je skliceval tudi na zlorabo pravice do dostopa do informacij. IP je v pritožbene postopku ugotovil, da dokumenti dejansko vsebujejo vrsto osebnih podatkov, vendar je delni dostop vendarle mogoč. Poleg tega vloga prosilca ne predstavlja zlorabe pravice, niti ni šikanoznega značaja. IP pa je zavrnil tudi navedbo prosilca, da bi se moral direktor organa izločiti zaradi dvoma v njegovo nepristranost; takšen resen dvom namreč ni bil izkazan.ODLOČBA:Številka: 090-190/2015/4Datum: 30. 10. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP), 1. odstavka 252. člena in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………., ki ga zastopa Odvetniška družba Pirc Musar, o.p., d.o.o., Likozarjeva 14, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) z dne 20. 7. 2015, zoper odločbo Centra za socialno delo Ljubljana Bežigrad, Einspielerjeva ulica 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2015-13 z dne 6. 7. 2015, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca z dne 20. 7. 2015 zoper odločbo organa št. 090-1/2015-13 z dne 6. 7. 2015 se delno ugodi in se izpodbijana odločba v 2. točki izreka delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu najkasneje v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe na elektronski naslov …….. posredovati kopije naslednjih dokumentov:1.1 Odločbo št. 1221-179/2013-5 (03) z dne 12. 9. 2013, pri čemer mora prekriti:· na 1. strani: - v uvodu ter 1. in 2. točki izreka: ime in priimek; datum rojstva; naslov posameznice;- v 3. točki izreka: ime in priimek posameznice;- v 1. odstavku obrazložitve, ki se začne s "S sklepom": opravilno številko sklepa; datum sklepa; datum pravnomočnosti sklepa; ime in priimek posameznice;- v 2. odstavku obrazložitve, ki se začne z "206. člen": ime in priimek posameznice;- v 3. odstavku obrazložitve, ki se začne s "179. člen": besedilo, ki sledi besedam "korist varovanca." v 3. vrstici in se zaključi na koncu strani;· na 2. strani: § celotno besedilo 1. odstavka, ki se začne z "odločil";§ v 2. odstavku, ki se začne z "V skladu": ime in priimek posameznice; datum pisne izjave; celotno poved, ki se začne z "Glede na to";§ v odredbi o vročanju: imena, priimke in naslove posameznikov v 1. in 2. alineji.1.2 Odločbo št. 1221-169/2013-4 (03) z dne 10. 7. 2013, pri čemer mora prekriti:· na 1. strani: - v uvodu ter 1. in 2. točki izreka: ime in priimek posameznikov; datum rojstva; naslov;- v 3. in 4. točki izreka: ime in priimek posameznika;- v 1. odstavku obrazložitve, ki se začne s "Center": datum; ime in priimek pobudnice; besedilo, ki sledi besedam "za posebni" v 2. vrstici do besed "Na podlagi" v 6. vrstici;· na 2. strani: - v 2. odstavku, ki se začne s "Center": ime in priimek posameznika v 2. vrstici; besedilo, ki sledi besedam "na podlagi" do konca odstavka;- celotno besedilo 3. odstavka, ki se začne z "Iz mnenja";- v 4. odstavku, ki se začne s "Center ": ime in priimek posameznika; besedilo, ki sledi besedam "posebni primer" v 3. vrstici do konca odstavka;- v 5. odstavku, ki se začne s "Center ": besedilo, ki sledi besedam "citiranega zakona" v 4. vrstici do konca odstavka;- v 6. odstavku, ki se začne z "V nadaljevanju": v 2. vrstici ime in priimek posameznika; v 4. vrstici zadnjo besedo; v 5. vrstici ime in priimek posameznice ter zadnji dve besedi; v 7.-9. vrstici celotno poved;· na 3. strani: - v 1. odstavku, ki se začne s "186. in 215. člen": ime in priimek posameznika; besedilo, ki sledi besedam "v korist" v 6. vrstici do konca odstavka;- v odredbi o vročanju: imena, priimke in naslove obeh posameznikov.1.3 Odločbo št. 1221-140/2013-15 (03) z dne 4. 7. 2013, pri čemer mora prekriti:· na 1. strani: - v uvodu in 1. točki izreka: ime in priimek posameznika; datum rojstva; naslov;- v 2. in 3. točki izreka: ime in priimek posameznika;- v 1. odstavku obrazložitve, ki se začne s "Centru": besedilo, ki sledi besedam "je dne" v 1. vrstici do "Center za" v 5. vrstici; v 7. vrstici ime in priimek posameznika;- v 3. odstavku, ki se začne s "Center": ime in priimek posameznika; besedilo, ki sledi besedam "na podlagi" do konca odstavka;· na 2. strani: - celotno besedilo 1. odstavka, ki se začne na začetku strani;- celoten 2. odstavek, ki se začne z "Iz zdravniškega";- v 3. odstavku, ki se začne s "Center": ime in priimek posameznika; besedilo, ki sledi besedam "za posebni primer" v 3. vrstici do konca odstavka;- v 4. odstavku, ki se začne s "Center": besedilo, ki sledi besedam "citiranega zakona" v 4. vrstici do konca odstavka;- v 5. odstavku, ki se začne z "V nadaljevanju": ime in priimek posameznika v 2. vrstici; besedilo, ki sledi besedam "varovančevimi koristmi" do besed "Zato se je" v 8. vrstici;- v 6. odstavku, ki se začne s "186.": ime in priimek posameznika; besedilo, ki sledi besedam "varovancu v korist" v 6. vrstici izreka do konca odstavka: · na 3. strani: - v odredbi o vročanju: ime, priimek in naslov posameznika.1.4 Odločbo št. 1221-184/2013-3 (03) z dne 18. 7. 2013, pri čemer mora prekriti:· na 1. strani: - v uvodu ter 1. in 2. točki izreka: ime in priimek posameznikov; datum rojstva; naslov;- v 3. in 4. točki izreka: ime in priimek posameznice;- v 1. odstavku obrazložitve, ki se začne s "Center": v 1. vrstici datum; v 2. vrstici priimek in ime posameznikov; celotno besedilo od začetka 3. vrstice do besed "Na podlagi" v 7. vrstici; · na 2. strani: - v 2. odstavku, ki se začne s "Center": v 2. vrstici ime in priimek posameznice; besedilo, ki sledi besedam "na podlagi" v 2. vrstici do konca odstavka;- celotno besedilo 3. odstavka, ki se začne z "Iz potrdila";- celotno besedilo 4. odstavka, ki se začne z "Iz mnenja";- celotno besedilo 5. odstavka, ki se začne z "Iz izjave"; - v 6. odstavku, ki se začne s "Center": v 2. vrstici ime in priimek posameznice; besedilo, ki sledi besedam "posebni primer," v 3. vrstici do konca odstavka;- v 7. odstavku, ki se začne s "Center": besedilo, ki sledi besedam "183. člen ZZZDR" v 4. vrstici do konca odstavka;- v 8. odstavku, ki se začne z "V nadaljevanju": v 2. vrstici ime in priimek posameznice; besedilo, ki sledi besedam "primer imenuje" v 4. vrstici do konca 4. vrstice; dve besedi, ki sledita besedam "saj je" v 5. vrstici; besedilo, ki sledi besedam "posebni primer" v 6. vrstici do konca strani;· na 3. strani: - v 1. odstavku, ki se začne s "tudi" do konca odstavka;- v 2. odstavku, ki se začne s "186.": ime in priimek posameznice; - v odredbi o vročanju: ime, priimek in naslov posameznikov.1.5 Odločbo št. 1221-174/2014-9 (09) z dne 24. 7. 2014, pri čemer mora prekriti:· na 1. strani: - v uvodu ter 1. in 2. izreka: ime in priimek posameznikov; datum rojstva; naslov;- v 3. in 4. točki izreka: ime in priimek posameznice; - v 5. točki izreka: ime in priimek posameznice; št. bančnega računa; naziv banke;- v 6. točki izreka: ime in priimek posameznice; predzadnjo besedo povedi;- v 7. točki izreka: ime in priimek posameznice; št. ID znaka stanovanja in garaž;- v 8. točki izreka: vrednost, zapisano s številkami in z besedami; · na 2. strani: - v 1. odstavku, ki se začne s "Center": besedilo, ki sledi besedam "je dne" v 1. vrstici do "Na podlagi" v 3. vrstici; v 4. vrstici ime in priimek posameznice;- v 10. odstavku, ki se začne s "Center": v 1. vrstici ime in priimek posameznice; besedilo, ki sledi besedam "odločal na podlagi dopisa" v 1. vrstici do konca odstavka;- celotno besedilo 11. odstavka, ki se začne z "Iz dopisa";· na 3. strani: - celotno besedilo 1., 2., 3., 4. in 5. odstavka, ki se začne z besedo "razgovor" (1. odstavek) in konča z besedo "informacij" (5. odstavek);- v 6. odstavku, ki se začne s "Center je": v 2. vrstici ime in priimek posameznice; besedilo, ki sledi besedam "posebni primer" v 2. vrstici do besed "V skladu z" v 10. vrstici;- v 7. odstavku, ki se začne s "Center za": celotno besedilo, ki sledi besedam "in 183. člen ZZZDR" v 4. vrstici do konca odstavka;- v 8. odstavku, ki se začne z "V nadaljevanju": v 2. vrstici ime in priimek posameznice; v 4. vrstici štiri besede, ki sledijo besedam "primer imenuje"; v 5. vrstici eno besedo, ki sledi besedam "saj je"; v 6. vrstici besedilo, ki sledi besedi "primer" do konca strani;· na 4. strani: - v 1. odstavku, ki se nadaljuje s prejšnje strani: v 1. vrstici prvi dve besedi pred piko; v 2. vrstici ime in priimek posameznice;- v 2. odstavku, ki se začne s "186.": ime in priimek posameznice;- v 4. odstavku, ki se začne z "Zaradi namestitve": ime in priimek posameznice; besedilo, ki sledi besedam "z njeno vsebino" v 6. vrstici do konca odstavka;- v 5. odstavku, ki se začne z "V skladu": ime in priimek posameznice; št. bančnega računa; naziv banke; celotno poved, ki sledi besedam "davčne obveznosti" v 7. vrstici do konca povedi v 10. vrstici;- celotno besedilo 6. in 7. odstavka, ki se začne z besedo "Ker" (6. odstavek) in konča z besedo "(pogodbi)" (7. odstavek);- v 8. odstavku, ki se začne z "V skladu": vrednost, zapisano s številkami in z besedami;· na 5. strani: - v odredbi o vročanju: ime, priimek in naslov dveh posameznic.1.6 Odločbo št. 1221-113/2014-3 (03) z dne 28. 4. 2014, pri čemer mora prekriti:· na 1. strani: - v uvodu ter 1. in 2. točki izreka: ime in priimek posameznikov; datum rojstva; naslov;- v 3. točki izreka: ime in priimek posameznice; št. bančnega računa; naziv banke;- v 4. točki izreka: vrednost, zapisano s številkami in z besedami;- v 1. odstavku obrazložitve, ki se začne s "Center": v 1. vrstici datum; v 2. vrstici ime in priimek posameznice; celotno besedilo od začetka 3. do konca 6. vrstice; · na 2. strani: - v 6. odstavku, ki se začne s "Center": v 1. vrstici ime in priimek posameznice; celotno besedilo od začetka 2. do konca 3. vrstice;- celotno besedilo 7., 8., 9. in 10. odstavka, ki se začne z besedo "Iz" (7. odstavek) in konča s številko "(03)" (10. odstavek);- v 11. odstavku, ki se začne s "Center": v 2. vrstici ime in priimek posameznice; besedilo, ki sledi besedam "posebni primer" v 2. vrstici do konca strani;· na 3. strani: - v 1. odstavku, ki se začne s "smotrno": celotno besedilo od začetka odstavka do konca povedi (v 2. vrstici);- v 2. odstavku, ki se začne s "Center": ime in priimek posameznic;- v 3. odstavku, ki se začne z "V nadaljevanju": ime in priimek posameznic; v 4. vrstici dve besedi, ki sledita besedi "imenuje"; v 4. vrstici zadnjo besedo v vrstici; besedilo, ki sledi besedam "posebni primer" v 5. vrstici do besed "Na podlagi" v 7. vrstici;- v 4. odstavku, ki se začne s "186.": ime in priimek posameznice; št. bančnega računa in naziv banke; besedilo, ki sledi besedam "ugotovljeno, da" v 8. vrstici do besedila, ki se začne s "Skrbnik"; v 15. vrstici znesek;- v 5. odstavku, ki se začne z "V skladu": v 2. vrstici zadnji dve besedi; v 3. in 7. vrstici znesek, zapisan s številkami in besedo;· na 4. strani: - v odredbi o vročanju: ime, priimek in naslov dveh posameznic.1.7 Odločbo št. 1221-177/2014-3 (09) z dne 24. 7. 2014, pri čemer mora prekriti:· na 1. strani: - v uvodu: ime in priimek posameznice; datum rojstva; naslov;- v 1. točki izreka: ime in priimek posameznikov; datum rojstva; naslov št. ID znaka nepremičnin; znesek mesečne najemnine s številko in besedo; datum, do katerega je sklenjena pogodba; št. bančnega računa in naziv banke;- v 1. odstavku obrazložitve, ki se začne s "Center": besedilo, ki sledi besedam "je dne" v 1. vrstici do konca odstavka;· na 2. strani: - v 6. odstavku, ki se začne s "Center je": celotno besedilo, ki sledi besedam "odločal na podlagi" v 1. vrstici do konca odstavka;- celotno besedilo 7., 8., 9., 10., 11., 12. in 13. odstavka, ki se začne z "Iz najemne" (v 7. odstavku) in konča z "najem" (v 13. odstavku);· na 3. strani: - v 1. odstavku, ki se začne s "soglaša": besedilo, ki sledi besedam "v korist" v 2. vrstici do konca odstavka;- celotno besedilo 3. odstavka, ki se začne s "Kot je bilo";· na 4. strani: - v odredbi o vročanju: ime, priimek in naslov dveh posameznikov.1.8 Dopis št. 1220-27/2008-36 (19);· na 1. strani:- v "Zadevi": ime in priimek posameznice;- v 1. odstavku, ki se začne s "Center": ime in priimek posameznice;· na 2. strani:- ime in priimek posameznice povsod, kjer se pojavi;- v 5. odstavku, ki se začne z "Iz odškodninskega": v 5. vrstici 5. besedo (beseda pred zaklepajem); · na 3. strani:- celotno besedilo 2., 3., 4., 5., 6. in 7. odstavka, ki se začne z "(a)" (2. odstavek) in konča z besedo "bistvena" (7. odstavek), vključno s celotno opombo št. 5;- v 8. odstavku, ki se začne z "Argumenti": št. odločbe MDDSZ in sodbe Upravnega sodišča;- v 9. odstavku, ki se začne z "Po oceni": celotno besedilo, ki sledi besedam "pozorno razmejiti" do konca strani;· na 4. strani:- celotno besedilo 2. odstavka, ki se začne s "Povsem";- v 3. odstavku, ki se začne z "Gledano": celotno prvo poved;- celotno besedilo 4. in 5. odstavka, ki se začne z "Za konkretni" (4. odstavek) in konča z imenom in priimkom posameznice (5. odstavek);- v 6. odstavku, ki se začne z "V predloženi": ime in priimek posameznice;- v 7. odstavku, ki se začne z "Postopek": ime in priimek posameznice; besedilo, ki sledi besedam "pričel z" do konca strani;· na 5. strani:- celotno besedilo 1. odstavka, ki se začne z imenom in priimkom posameznice;- v 2. odstavku, ki se začne z "O razgovoru": ime in priimek posameznice; besedilo, ki sledi besedam "kar je" v 1. vrstici do konca povedi;- celotno besedilo 3., 4., 5., 6., 7. in 8. odstavka, ki se začne z "Dne 07." (3. odstavek) in konča z besedama "korist ni", vključno s celotno opombo št. 8;· na 6. strani:- v 2. odstavku, ki se začne z "Predlagatelj": tri datume; celotno opombo št. 9;- celotno besedilo 4. odstavka, ki se začne z "Nadalje", vključno s celotno opombo št. 13;- v 5. odstavku, ki se začne z "Odškodninski": prvo poved; ime in priimek posameznice; - v 6. odstavku, ki se začne s "Pravilnost": besedilo, ki sledi besedama "posledično ravnanje" do konca vrstice; - v opombi št. 12: številka sodbe Upravnega sodišča;· na 7. strani:- celotno besedilo na tej strani;· na 8. strani:- celotno besedilo na tej strani;· na 9. strani:- celotno besedilo na tej strani;· na 10. strani:- celotno besedilo 1. in 2. odstavka, ki se začne s "številnih" (1. odstavek) in konča z imenom in priimkom posameznice (2. odstavek);- v 3. odstavku, ki se začne z "V odškodninskem": ime in priimek posameznice;- v 4. odstavku, ki se začne z "Da bi": v 2. vrstici 3., 4., 6., 7., in 8. besedo;- celotno besedilo 5., 6., 7., 8. in 9. odstavka, ki se začne s "Takoj" (5. odstavek) do konca strani;· na 11. strani:- v 1. odstavku, ki se začne z "odškodninski": od začetka odstavka do besed "Za več" v 10. vrstici; v 11. vrstici elektronski naslov javnega uslužbenca;- v popisu prilog: številko sodbe Upravnega sodišča; vse datume;- v opombi št. 16: ime in priimek posameznice;1.9 Odločbo št. 1221-248/2013-35 (03) z dne 8. 4. 2014, pri čemer mora prekriti:· na 1. strani: - v uvodu ter 1. točki izreka: ime in priimek posameznice; datum rojstva; naslov;- v 2. in 3. točki izreka: ime in priimek posameznice;- v 1. odstavku obrazložitve, ki se začne z "Dne": dva datuma; dve številki sklepov; ime in priimek posameznice;· na 2. strani: - v 7. odstavku, ki se začne s "Center": v 1. vrstici ime in priimek posameznice; besedilo, ki sledi besedam "podlagi sklepa" v 2. vrstici do konca odstavka;- v 8. odstavku, ki se začne z "Iz sklepa": v 1. vrstici ime in priimek posameznice; besedilo, ki sledi besedam "da gre" v 3. vrstici do vključno prve besede v 9. vrstici; besedilo, ki sledi besedam "njene interese" v 15. vrstici do besed "zaradi česar" v 17. vrstici.· na 3. strani: - v 1. odstavku, ki se začne z "Višje sodišče": besedilo, ki sledi besedam "je imenovana" v 2. vrstici do konca odstavka;- celotno besedilo 2., 3., 4. in 5. odstavka, ki se začne z "Dne" (2. odstavek) in konča z "skrbnika" (5. odstavek);- v 6. odstavku, ki se začne s "Center": ime in priimek posameznice;- v 7. odstavku, ki se začne s "179. člen": ime in priimek posameznice v 3. in 4. vrstici; celotno poved, ki sledi besedam "za skrbnika" v 4. vrstici; v 6. vrstici podatek o datumu in uri; besedilo, ki sledi besedam "samim postopkom." v 7. vrstici do konca strani;· na 4. strani: - v 1. odstavku, ki se začne z "V skladu": besedilo, ki sledi besedam "pridobil izjavo" v 4. vrstici do besed "se je center" v 10. vrstici; v 11. vrstici ime in priimek posameznice; v 15. in 16. vrstici številko odločbe;- v 2. odstavku, ki se začne s "186.": ime in priimek posameznice;- v 3. odstavku, ki se začne z "Ker v": v 1. vrstici ime in priimek posameznice; besedilo, ki sledi besedam "Iz le-te izhaja" do konca odstavka;- v 4. odstavku, ki se začne z "Nadalje": v 2. vrstici ime in priimek posameznice; besedilo, ki sledi besedam "bo storila" v 3. vrstici do konca odstavka;- v 5. odstavku, ki se začne z "Ni pa": celotno prvo poved; ime in priimek posameznice v 3., 4. in 5. vrstici;- v 6. odstavku, ki se začne z "2. odst.": besedilo, ki sledi besedam "podatkom, da je" v 5. vrstici do konca strani; · na 5. strani: - v 1. odstavku, ki se začne s "prizadene": celotno besedilo od začetka odstavka do besed "V izogib" v 4. vrstici; besedilo, ki sledi besedam "času pa bo" v 8. vrstici do besed "je center na" v 9. vrstici; besedilo, ki sledi besedi "suspenzivnostjo" v 10. vrstici do besed "zaradi česar" v 12. vrstici.- v odredbi o vročanju: ime, priimek in naslov posameznice.1.10 Odločbo št. 1201-166/2014-6 (09) z dne 28. 7. 2014, pri čemer mora prekriti:· na 1. strani: - v uvodu: ime in priimek posameznikov; datum rojstva; naslov;- v 1. točki izreka: ime in priimek posameznikov; datum rojstva; naslov; ID znak nepremičnine; znesek kupnine, zapisan s številkami in besedo;- v 2. točki izreka: znesek kupnine, zapisan s številkami in besedo; ime in priimek posameznikov; št. bančnega računa in naziv banke;- v 3. točki izreka: ime in priimek posameznice;- v 1. odstavku obrazložitve, ki se začne s "Center": datum; ime in priimek posameznic;· na 2. strani: - v 4. odstavku, ki se začne s "Center je": v 1. vrstici ime in priimek posameznice; besedilo, ki sledi besedi "podlagi" v 2. vrstici do konca odstavka;- v 5. odstavku, ki se začne z "Dne": v 1. vrstici datum; besedilo, ki sledi besedam "pravnega posla" v 1. vrstici do konca odstavka;- v 6. odstavku, ki se začne z "Iz": besedilo, ki sledi besedam "pogodbe izhaja" do konca odstavka, ki se zaključi s "kupljeno«.";- celotno besedilo 7., 8., 9., 10., 11. in 12. odstavka, ki se začne z "V 3. členu" (7. odstavek) in konča na koncu strani;· na 3. strani: - v 1. odstavku, ki se začne z "Naslovni center": besedilo, ki sledi besedam "podlagi katere" v 3. vrstici do konca odstavka;- v 3. odstavku, ki se začne z "(a)": celotno poved, ki sledi besedi "koristi" v 3. vrstici;- v 4. odstavku, ki se začne s "(Stvarna)": besedilo, ki sledi besedam "da je ml." v 1. vrstici do besede "Center" v 4. vrstici; v 4. vrstici tudi ime in priimek posameznice;- v 5. odstavku, ki se začne s "Pri odločitvi": besedilo, ki sledi besedam "oprl na" v 1. vrstici do konca odstavka;- v 6. odstavku, ki se začne z "Nadalje je": celotno besedilo, ki sledi besedam "bivanja ml." v 1. vrstici do konca strani;· na 4. strani: - celotno besedilo 1. odstavka, ki se začne z "utemeljeni";- v odredbi o vročanju: ime, priimek in naslov dveh posameznikov.1.11 Odločbo št. 1221-21/2014-30 (03) z dne 8. 4. 2014, pri čemer mora prekriti:· na 1. strani: - v uvodu ter 1. in 2. točki izreka: ime in priimek posameznikov; datum rojstva; naslov; - v 3. točki izreka: ime in priimek posameznika;- v 4. točki izreka: ime in priimek posameznika, št. bančnega računa in naziv banke;- v 5. točki izreka: ime in priimek posameznika, znesek, zapisan s številkami in besedo;- v 6. točki izreka: ime in priimek posameznika;- v 8. točki izreka: številko in datum odločbe;- v 1. odstavku obrazložitve, ki se začne z "Dne": datum in številko sklepa; ime in priimek posameznika, datum pravnomočnosti sklepa; · na 2. strani: - v 10. odstavku, ki se začne s "Center": v 1. vrstici ime in priimek posameznika; besedilo, ki sledi besedam "na podlagi" v 1. vrstici do konca odstavka;- celotno besedilo 11. odstavka, ki se začne z "Iz";· na 3. strani: - celotno besedilo 1. in 2. odstavka, ki se začne z "Izvedenec" (1. odstavek) in konča z "življenje" (2. odstavek);- v 3. odstavku, ki se začne z "Dne 03.": v 1. vrstici datum; v 1. in 2. vrstici ime in priimek posameznikov; besedilo, ki sledi besedam "skrbniških poslov" v 3. vrstici do konca odstavka;- celotno besedilo 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10. in 11. odstavka, ki se začne z "Dne 06." (4. odstavek) in konča na koncu strani;· na 4., 5. in 6. strani: - celotno besedilo na tej strani;· na 7. strani: - celotno besedilo na tej strani, razen 7. odstavka, ki sledi naslovu "(3) Dokazna ocena in utemeljitev" in se konča z besedo "dolžnosti";· na 8. strani: - celotno besedilo 1. odstavka, ki se začne na začetku strani in konča z besedo "koristi";- v 2. odstavku, ki se začne z "Vse": ime in priimek posameznikov;- v 3. odstavku, ki se začne z "(b) Center": ime in priimek posameznikov;- v 4. odstavku, ki se začne s "(c) 179": v 3. in 4. vrstici ime in priimek posameznika; besedilo, ki sledi besedi "podati" v 5. vrstici do konca odstavka; - v 6. odstavku, ki se začne s "Tako": ime in priimek posameznika;- celotno besedilo 7. in 8. odstavka, ki se začne z "V konkretnem" (7. odstavek) in konča na koncu strani;· na 9. strani: - celotno besedilo na tej strani, vključno z opombami;· na 10. strani: - celotno besedilo 1. in 2. odstavka, ki se začne na začetku strani in konča z besedo "izreka" (konec 2. odstavka);- v 3. odstavku, ki se začne s "Pri odločitvi": besedilo, ki sledi besedi "navzkrižja" v 6. vrstici do konca odstavka;- celotno besedilo 4. odstavka, ki se začne s "Center";- v 5. odstavku, ki se začne z "Na podlagi": ime in priimek posameznice;- v 6. odstavku, ki se začne s "Center": besedilo, ki sledi besedam "socialno delo" v 2. vrstici do konca strani;· na 11. strani: - celotno besedilo 1. odstavka, ki se začne na začetku strani;- v 2. odstavku, ki se začne s "Če pa": ime in priimek posameznice;- v 3. odstavku, ki se začne z "(d)": ime in priimek posameznikov;- v 4. odstavku, ki se začne z "(e)": ime in priimek posameznikov; št. bančnega računa in naziv banke; besedilo, ki sledi besedam "ostale stroške" v 8. vrstici do vključno prve besede v 9. vrstici;- v 5. odstavku, ki se začne s "(f)": ime in priimek posameznika; št. bančnega računa in naziv banke; znesek, zapisan s številko in besedo;· na 12. strani: - v 2. odstavku, ki se začne z "(i)": številka in datum odločbe; naziv (poklic) ter ime in priimek začasne skrbnice; ime in priimek posameznika;- v 3. odstavku, ki se začne z "2. odst.": ime in priimek posameznika; besedilo, ki sledi besedam "premoženjskih pravic" v 7. vrstici do besed "V izogib" v 10. vrstici;- v 1. alineji odredbe o vročanju: ime in priimek posameznika; naziv ter ime, priimek in naslov začasne skrbnice; - v 2. alineji odredbe o vročanju: ime in priimek posameznice; ime in priimek odvetnice, naziv in naslov odvetniške družbe; - v 3. alineji odredbe o vročanju: naziv, ime, priimek in naslov posameznice.1.12 Odločbo št. 1221-124/2014-6(09) z dne 18. 7. 2014, pri čemer mora prekriti:· na 1. strani: - v uvodu ter 1. in 2. točki izreka: ime in priimek posameznikov; datum rojstva; naslov;- v 3. in 4. točki izreka: ime in priimek posameznikov;- v 5. in 6. točki izreka: ime in priimek posameznikov; znesek, zapisan s številkami in besedami;- v 8. točki izreka: številko in datum odločbe;- v 1. odstavku obrazložitve, ki se začne s "S sklepom": opravilno št. in datum sklepa; datum pravnomočnosti; ime in priimek posameznice;· na 2. strani: - v 9. odstavku, ki se začne s "Center": ime in priimek posameznice v 1. vrstici; besedilo, ki sledi besedi "podlagi" v 2. vrstici do konca odstavka;- v 10. odstavku, ki se začne z "Iz sklepa": opravilno št. in datum sklepa; datum pravnomočnosti; v 2. vrstici ime in priimek posameznice; celotno besedilo, ki sledi besedi "imenovani" v 4. vrstici do konca odstavka;- celotno besedilo 11. odstavka, ki se začne z "Na";- v 12. odstavku, ki se začne z "Na podlagi": celotno besedilo, ki sledi besedi "sposobnosti" v 2. vrstici do konca strani;· na 3. strani: - celotno besedilo 1., 2., 3., 4., 5. in 6. odstavka, ki se začne z "(eksistenčno)" (1. odstavek) in konča z "nima" (6. odstavek);- v 7. odstavku, ki se začne s "Center": ime in priimek posameznice;- v 9. odstavku, ki se začne s "Pri odločitvi": v 2. vrstici ime in priimek posameznice ter datum; v 3. vrstici sorodstveno vez ter ime in priimek posameznika; v 4. in 5. vrstici ime in priimek posameznika; besedilo, ki sledi besedi "saj" v 5. vrstici do besed "Po oceni" v 7. vrstici; v 7., 8., 9. in 10. vrstici ime in priimek posameznika;- v 10. odstavku, ki se začne z "Ob imenovanju": v 1., 9. in 10. vrstici ime in priimek posameznikov; besedilo, ki sledi besedi "interesov" v 2. vrstici do besed "Če pa bo" v 7. vrstici;· na 4. strani: - v 1. odstavku, ki se začne s "(c)": ime in priimek posameznice;- v 3. odstavku, ki se začne s "(č)": ime in priimek posameznice; številko bančnega računa in naziv banke;- v 4. odstavku, ki se začne z "(d)": besedilo, ki sledi besedi "varovanka" v 1. vrstici do besed "je center" v 2. vrstici; ime in priimek posameznice; znesek, zapisan s številko in besedami;- v 5. odstavku, ki se začne z "(e)": ime in priimek posameznice; znesek, zapisan s številko in besedami;- v 6. odstavku, ki se začne z "Za mejo": zneski, zapisani s številko; - v 8. odstavku, ki se začne z "(g)": številko in datum odločbe;· na 5. strani: - v odredbi o vročanju: ime, priimek in naslov dveh posameznikov.1.13 Odločbo št. 1221-242/2013-26 (03) z dne 26. 2. 2014, pri čemer mora prekriti:· na 1. strani: - v uvodu in 1. točki izreka: ime in priimek posameznice; datum rojstva; naslov; naziv odvetniške pisarne, številko in datum odločbe;- v 1. odstavku obrazložitve, ki se začne s "Center": v 1. vrstici datum prejema zahteve; v 2. vrstici ime in priimek posameznice; besedilo, ki sledi besedam "Bežigrad št." v 2. vrstici do besed "Na podlagi" v 5. vrstici;· na 2. strani: - v 4. odstavku, ki se začne s "Center": besedilo, ki sledi besedi "podlagi" v 2. vrstici do konca odstavka;- celotno besedilo 5. odstavka, ki se začne z "Dne";- v 6. odstavku, ki se začne s "Ker": ime in priimek posameznice in datum;- v 7. odstavku, ki se začne z "Na podlagi": v 1. vrstici ime in priimek odvetnice; celotno besedilo, ki sledi besedi "pooblastilo" do konca odstavka, ki se konča z besedo "odločbe";- celotno besedilo 8. odstavka, ki se začne z besedo "Stranka" in konča z besedo "odločbe";- v 9. odstavku, ki se začne s "Pooblaščenka": besedilo od začetka odstavka do besed "V konkretnem primeru" v 4. vrstici; besedilo, ki sledi besedam "pravni interes" v 5. vrstici do konca odstavka;- v 10. odstavku, ki se začne z "Iz priloženega": datum; ime in priimek posameznice; naziv in naslov odvetniške pisarne; · na 3. strani: - v 4. odstavku, ki se začne z "Na podlagi": imena in priimke dveh posameznikov;- v 6. odstavku, ki se začne z "Na podlagi": imena in priimke dveh posameznikov; besedilo, ki sledi besedi "sodelovala" v 3. vrstici do besede "Sodelovanje" v 5. vrstici;· na 4. strani: - v 1. odstavku, ki se začne s "Tudi iz": imena in priimke posameznikov; celotno poved, ki sledi besedam "njene stranke" v 13. vrstici;- v 1. odstavku, ki se začne z "Nadalje": ime in priimek posameznice;- v 5. odstavku, ki se začne z "Odvetnica": datum predložitve pooblastila; ime in priimek posameznikov; naziv odvetniške pisarne; ime in priimek odvetnice; tri besede, ki sledijo besedam "koristi in interesov" v 6. vrstici;· na 5. strani: - v 2. odstavku, ki se začne s "Center": ime in priimek posameznika;- v odredbi o vročanju: naziv in naslov odvetniške pisarne;1.14 Odločbo št. 1221-38/2014-16 (03) z dne 20. 5. 2014, pri čemer mora prekriti:· na 1. strani: - v uvodu: ime in priimek posameznice; datum rojstva; naslov;- v 1. točki izreka: ime in priimek posameznikov; datum rojstva; naslov; številke zadev;- v 1. odstavku obrazložitve, ki se začne s "Center": datum prejema zahteve; ime in priimek posameznika;· na 2. strani: - v 7. odstavku, ki se začne s "Center": ime in priimek posameznice; besedilo, ki sledi besedam "na podlagi" v 1. vrstici do konca odstavka;- celotno besedilo 8., 9., 10., 11., 12., 13 in 14. odstavka, ki se začne z "Iz zadeve" (8. odstavek) in se konča na koncu strani;· na 3. strani: - celotno besedilo na tej strani;· na 4. strani: - celotno besedilo 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. odstavka, ki se začne na začetku strani in konča z besedami "v teh letih";- v 9. odstavku, ki se začne s "Center": v 2. in 3. vrstici imena in priimki posameznikov; v 3. vrstici številke zadev; besedilo, ki sledi besedam "razreši urejanja" v 4. vrstici do besed "Vse oziroma" v 8. vrstici;· na 5. strani: - celotno besedilo 2. odstavka, ki se začne s "Po presoji";- v 3. odstavku, ki se začne z "V zvezi": besedilo, ki sledi besedam "varovančeve koristi" do konca odstavka;- celotno besedilo 4. odstavka, ki se začne s "Čeprav" do konca strani, vključno z opombo št. 1;· na 6. strani: - celotno besedilo 1. odstavka, ki se začne z "iz česa";- v 2. odstavku, ki se začne z "V konkretnem": v 3. vrstici ime in priimek posameznika; celotno besedilo, ki sledi besedi "za" v 4. vrstici, do konca odstavka;- v odredbi o vročanju: ime, priimek in naslov dveh posameznikov.2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je 17. 6. 2015 pri organu vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je navedel, da želi prejeti kopije naslednjih dokumentov v elektronski obliki na elektronski naslov svoje pooblaščenke: odločbo št. 1221-179/2013-5 (03) z dne 12. 9. 2013; odločbo št. 1221-169/2013-4 (03) z dne 10 7. 2013; odločbo št. 1221-140/2013-15 (03) z dne 4. 7. 2013; odločbo št. 1221-184/2013-3 (03) z dne 18. 7. 2013; odločbo št. 1221-174/2014-9 (09) z dne 24. 7. 2014; odločbo št. 1221-113/2014-3 (03) z dne 28. 4. 2014; odločbo št. 1221-177/2014-3 (09) z dne 24. 7. 2014; dopis št. 1220-27/2008-36 (19); poročilo o rezultatu volitev v Svet zavoda z dne 5. 6. 2014; potrdilo o izvolitvi predstavnikov delavcev; odločbo št. 1221-248/2013-35 (03) z dne 8. 4. 2014; odločbo št. 1201-166/2014-6 (09) z dne 28. 7. 2014; odločbo št. 1221-21/2014-30 (03) z dne 8. 4. 2014; odločbe št. 1221-124/2014-6(09) z dne 18. 7. 2014; odločbo št. 1221-242/2013-26 (03) z dne 26. 2. 2014; odločbo št. 1221-38/2014-16 (03) z dne 20. 5. 2014. Prosilec je še navedel, da uveljavlja pravico do delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ, v kolikor zahtevani dokumenti vsebujejo podatke, ki bi po 6. členu ZDIJZ predstavljali izjemo od prostega dostopa do informacij. Organ je izdal odločbo št. 090-1/2015-13 z dne 6. 7. 2015 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je delno zavrnil zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja. Organ je v prvi točki izreka izpodbijane odločbe odločil, da se prosilcu posreduje Poročilo o rezultatu volitev v Svet zavoda z dne 5. 6. 2014 in potrdili o izvolitvi predstavnikov delavcev. V drugi točki izreka izpodbijane odločbe pa je organ navedel, da se v preostalem delu zahteva prosilca z dne 17. 6. 2015 zavrne. Organ je obrazložil, da ti dokumenti vsebujejo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, kar predstavlja izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je navedel, da so zahtevani dokumenti odločbe s področja skrbništva (o postavitvi skrbnika za posebne primere in o odobritvi pravnega posla) ter dopis Državnemu pravobranilstvu o ravnanju centra v konkretnem primeru opravljanja dela v splošno korist. Ti dokumenti vsebujejo številne občutljive osebne podatke (imena, priimke, naslovi bivanja, številke transakcijskih računov,.,.) ter občutljive in strogo osebne podatke o družinskih razmerjih, zdravstvenem ter premoženjskem stanju oseb, ki so bile udeležene v postopku. Organ je izpostavil, da se varovani osebni podatki prepletajo skozi celotno vsebino dokumentov in jih ni mogoče izločiti iz dokumentov, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost. Zato je organ navedel, da delni dostop po 7. členu ZDIJZ ni mogoč. Na koncu pa je organ še zavzel stališče, da prosilec s svojo zahtevo v zavrnilnem delu očitno zlorablja svojo pravico dostopa do informacij javnega značaja oziroma je očitno, da je njegova zahteva šikanoznega značaja. Organ je to utemeljil z okoliščino, da je prosilec že podrobno seznanjen z vsebino zahtevanih dokumentov. Prosilec ne zasleduje namena ZDIJZ, ki je v zagotavljanju javnosti in odprtosti delovanja organov in omogočanju uresničevanja pravice do pridobivanja informacij javnega značaja. Zato je organ v tem delu zahtevo prosilca zavrnil tudi iz razloga po 5. odstavku 5. člena ZDIJZ.Prosilec je dne 20. 7. 2015 vložil pritožbo zoper izpodbijano odločbo zaradi kršitev pravil postopka, napačne uporabe materialnih predpisov in nepopolne oz. napačne ugotovitve dejanskega stanja. Navedel je, da je organ storil bistveno kršitev določb postopka po 7. točki 2. odstavka 237. člena ZUP, saj iz obrazložitve izhaja, da ni v celoti odločil o zahtevku prosilca. Organ je namreč v obrazložitvi navedel, da so zahtevani dokumenti s področja skrbništva in dopis Državnemu pravobranilstvu, kar pa ni res, saj je eden od zahtevanih dokumentov s področja varstva otrok in družine. Glede izjeme varstva osebnih podatkov je prosilec navedel, da je obrazložitev pomanjkljiva in je ostala zgolj na deklaratorni ravni, ki ne omogoča naknadnega preizkusa. Obrazložitev namreč bolj ali manj vsebuje le navedbo abstraktnega dejanskega stanu in je enaka za vse zahtevane dokumente. Organ tudi ni navedel, v katerih dokumentih, kolikokrat ipd. naj bi se pojavili osebni podatki, da bi bila sploh možna presoja nezmožnosti izločitve in "prepletenosti" v smislu velike koncentracije varovanih osebnih podatkov. Nadalje je prosilec poudaril, da okoliščina, da se osebni podatki prepletajo skozi dokumente, še ne pomeni, da delni dostop ni mogoč. Organ tudi ni navedel argumentov, zakaj osebnih podatkov ni mogoče izločiti iz dokumentov in zakaj bi bila kljub temu ogrožena njihova zaupnost. Prosilec je izrazil mnenje, da zgolj obstoj in njihovo prepletanje ni zadosti razlog za zavrnitev dostopa do vseh odločb in dopisa. Če je možen (delni) dostop do odločb ESČP, Sodišč EU, Ustavnega sodišča, Vrhovnega sodišča, Višjih sodišč, Upravnega sodišča, Delovnega sodišča, IP, KPK, Računskega sodišča in raznih drugih uradov/agencij, ki prav tako odločajo o občutljivih osebnih podatkih (kazenske zadeve, zdravstvene zadeve, družinska razmerja, poslovne skrivnosti, ipd.), je gotovo moč odobriti delni dostop tudi za odločbe/dopise centra za socialno delo. Prosilec je prepričan, da odločitev organa vodi v to, da bi bile vse odločbe organa o skrbništvu in dopisi že vnaprej, avtomatično in kategorično nedostopni javnosti, ker vsebujejo osebne podatke, ki se prepletajo. Organ ne more imeti posebnega položaja v primerjavi z ostalimi sodnimi, upravnimi in samostojnimi organi. Tudi odločbe, v katerih kot toženec (posredno) nastopa organ, so javno dostopne, pa sodbe vsebujejo podatke o zdravstvenem stanju, premoženju, družinskih razmerah, torej vse tisto, zaradi česar je organ zavrnil zahtevo. Prosilec je izrazil prepričanje, da je delni dostop vsekakor možen, saj prosilec zahteva predvsem formalno-logične strukture, argumentacijo, uporabo subsumpcije in logičnega sklepanja, skratka tisto, kar je dostopno na spletu v primeru sodnih odločb ali odločb upravnih organov. Prosilec je nadalje zavrnil tudi navedbe organa o zlorabi instituta dostopa do informacij javnega značaja oz. šikanoznosti. Vprašanje, ali je prosilec z vsebino zahtevanih dokumentov seznanjen ali ne, je brezpredmetno in ne predstavlja elementa zlorabe ali šikanoznosti. Prosilec je navedel razlago pojma "šikanozen" po SSKJ in utemeljeval stališče, zakaj njegova vloga ni šikanozna. Organ, na katerem je dokazno breme, po prepričanju prosilca ni izkazal, v čem je zahteva šikanozna in kateri so nedopustni smotri in cilji prosilca. V zvezi z zlorabo pravice pa organ ni izkazal, s čim je prosilec prekoračil pravne meje pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Pri tem se je prosilec skliceval na odločbo IP št. 090-224/2013/3. Nazadnje pa je prosilec še navedel, da obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranost uradne osebe, ki je vodila in odločala v postopku. Prosilec je namreč zapisal, da je direktor organa kot predstojnik odločal o dostopnosti dokumentov, ki bodo uporabljeni zoper njega oziroma organ v sodnem postopku. Prosilec je namreč sprožil spor pred Delovnim in socialnim sodiščem proti organu in zato nujno potrebuje zahtevane dokumente, predstojnik organa pa ga znatno ovira pri zbiranju dokaznega gradiva in utemeljevanju tožbenega zahtevka. Prosilec torej meni, da bi se moral direktor organa izločiti iz razlogov po 37. členu ZUP, da ne bi prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka po 6. točki 2. odstavka 237. člena ZUP. Prosilec je še poudaril, da ga organ postavlja v neenak položaj proti drugim prosilcem, saj je kot razlog za zavrnitev navedel tudi dejstvo, da je prosilec že seznanjen z zahtevanimi dokumenti. Organ bi moral pravico do dostopa do informacij javnega značaja presojati z vidika javnosti (kriterij univerzalnega prosilca) in ne zgolj z vidika konkretnega prosilca. Organ je 23. 7. 2015 odstopil pritožbo prosilca v obravnavo IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Na poziv IP št. 090-190/2015/2 z dne 27. 7. 2015 je organ IP posredoval še vso dokumentacijo, ki je predmet presoje v pritožbenem postopku, in sicer kopije odločbe št. 1221-179/2013-5 (03) z dne 12. 9. 2013; odločbe št. 1221-169/2013-4 (03) z dne 10 7. 2013; odločbe št. 1221-140/2013-15 (03) z dne 4. 7. 2013; odločbe št. 1221-184/2013-3 (03) z dne 18. 7. 2013; odločbe št. 1221-174/2014-9 (09) z dne 24. 7. 2014; odločbe št. 1221-113/2014-3 (03) z dne 28. 4. 2014; odločbe št. 1221-177/2014-3 (09) z dne 24. 7. 2014; dopisa št. 1220-27/2008-36 (19); odločbe št. 1221-248/2013-35 (03) z dne 8. 4. 2014; odločbe št. 1201-166/2014-6 (09) z dne 28. 7. 2014; odločbe št. 1221-21/2014-30 (03) z dne 8. 4. 2014; odločbe št. 1221-124/2014-6(09) z dne 18. 7. 2014; odločbe št. 1221-242/2013-26 (03) z dne 26. 2. 2014 in odločbe št. 1221-38/2014-16 (03) z dne 20. 5. 2014.Pritožba je delno utemeljena.1. UvodnoIP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Organ je v 1. točki izpodbijane odločbe odločil, da se prosilcu posreduje poročilo o rezultatu volitev v Svet zavoda z dne 5. 6. 2014 in potrdili o izvolitvi predstavnikov delavcev, iz pritožbe prosilca pa izhaja, da se v tem delu zaradi morebitne kršitve svoje pravice do dostopa do informacij javnega značaja ne pritožuje. IP zato v tem pritožbenem postopku preverja le, ali je organ pravilno ravnal, ko je zavrnil zahtevo prosilca po dostopu do preostalih dokumentov v 2. točki izpodbijane odločbe. V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa in da organ z njimi razpolaga, saj jih je IP v tem postopku tudi posredoval v pritožbeno presojo. Pogoji iz 4. člena ZDIJZ, ki opredeljujejo pojem informacije javnega značaja, so torej izpolnjeni. IP na tem mestu tudi ugotavlja, da iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da organ ne bi v celoti odločil o zahtevi prosilca. 2. točka izreka izpodbijane odločbe jasno navaja, da je organ zavrnil "zahtevo prosilca z dne 17. 6. 2015" v delu, v katerem s 1. točko izreka tej zahtevi ni bilo ugodeno. Pri tem se ne pojavi nikakršen dvom v to, katero zahtevo in v katerem delu je organ zahtevo zavrnil, kljub temu, da je organ v obrazložitvi navedel, da so zahtevani dokumenti s področja skrbništva in dopis Državnemu pravobranilstvu, čeprav je eden od zahtevanih dokumentov tudi s področja varstva otrok in družine. Navedba organa v obrazložitvi, na katera področja se nanašajo zahtevani dokumenti, je sicer pomanjkljiva, vendar to še ne pomeni, da je izrek v nasprotju z obrazložitvijo in se zatorej odločbe ne bi dalo preizkusiti. V 1. odstavku obrazložitve izpodbijane odločbe je organ namreč jasno opredelil vsebino zahteve prosilca z navedbo konkretnih zahtevanih dokumentov, zato se v pritožbenem postopku ni pojavil dvom v jasnost obrazložitve in možnost preizkusa odločbe kot take. Kot rečeno, pa sta 1. in 2. točka izreka izpodbijane odločbe nedvoumni glede vsebine zahteve, o kateri je organ odločil. 2. Vprašanje izločitve uradne osebeProsilec je v pritožbi uveljavljal absolutno bistveno kršitev določb postopka po 6. točki 2. odstavka 237. člena ZUP, ker je v postopku izdaje izpodbijane odločbe sodelovala (postopek vodila in v njem odločala) oseba, ki bi morala biti po mnenju prosilca izločena. 37. člen ZUP namreč določa, da lahko stranka zahteva izločitev uradne osebe iz razlogov, naštetih v 35. členu ZUP, lahko pa tudi, kadar druge okoliščine vzbujajo dvom o njeni nepristranosti. Pri tem mora stranka navesti okoliščine, zaradi katerih je po njenem mnenju podan kakšen razlog za izločitev.Po sodni praksi Upravnega sodišča mora stranka, ki zahteva izločitev uradne osebe, "konkretno navesti in določno opredeliti (navzven) zaznavne oziroma objektivne okoliščine, zaradi katerih zahteva izločitev, pri čemer je dokazno breme na njeni strani. Zgolj strankin dvom v nepristranost in nezaupanje v strokovnost uradne osebe pa ne morejo vplivati na odločitev."[1] Čeprav same pristranosti ni treba dokazati, pa morajo biti po standardu sodne prakse izkazane verjetne okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranost. Dvom mora biti "resen" in se zrcaliti v takšnem subjektivnem odnosu do stranke ali same stvari, ki bi bil (v kontekstu zadeve) v nasprotju s standardi nepristranosti in bi vzbujal (razumen) dvom v tako imenovano objektivno nepristranost uradne osebe.[2]Prosilec po presoji IP ni konkretno izkazal okoliščin, ki bi vzbujale (resen) dvom v nepristranost uradne osebe organa. Zgolj navedba okoliščine, da je direktor organa po eni strani vodil in odločal v postopku z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, po drugi strani pa zastopa organ v postopku pred Delovnim in socialnim sodiščem, ne zadosti dokaznemu bremenu, da stranka izkaže (navzven) zaznavne oz. objektivne okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost uradne osebe. Samo dejstvo, da direktor organa zastopa organ v postopku pred Delovnim in socialnim sodiščem ne izkazuje verjetnosti, da bo organ namenoma odrekal prosilcu dostop do informacij javnega značaja zato, da ta ne bo mogel dostopati do dokazov, ki jih potrebuje v delovnem sporu. Iz dokumentacije, s katero razpolaga IP, namreč razen domneve prosilca, da je organ njegovo zahtevo zavrnil zato, da bi ga s tem oviral pri pridobivanju dokaznega gradiva, ne izhajajo okoliščine in dejstva, ki bi potrjevala to domnevo. Pri tem je treba tudi poudariti, da ZDIJZ velikokrat ni najprimernejša pravna podlaga za zbiranje dokaznega materiala za individualne sodne postopke in da so za to primernejši procesni predpisi. Res je sicer, da je organ kot enega od razlogov za zavrnitev zahteve navedel okoliščino na strani konkretnega prosilca (da je ta z dokumentacijo že seznanjen) in ga s tem neupravičeno postavil v neenak položaj v primerjavi z drugimi prosilci. Vendar to dejstvo še ne vzbuja dvoma v nepristranost uradne osebe, samo vprašanje upravičenosti zavrnitve zahteve za dostop do informacij javnega značaja pa bo IP vsebinsko presojal v tem pritožbenem postopku.[3] Pri tem se je treba zavedati, da "nestrinjanje stranke s postopanjem in z odločitvami uradne osebe sami po sebi niso izločitveni razlog, pač pa so to lahko razlogi za izpodbijanje odločb s predpisanimi pravnimi sredstvi in se njihova utemeljenost presoja v postopkih v zvezi s pravnimi sredstvi."[4] Zaradi navedenega IP ugotavlja, da ni podana bistvena kršitev določb postopka po 6. točki 2. odstavka 237. člena ZUP, zato bo IP v nadaljevanju presojal pravilnost odločitve organa prve stopnje o zavrnitvi zahteve za dostop do informacij javnega značaja. 3. Izjema varstva osebnih podatkov in možnost delnega dostopaOrgan je zahtevo prosilca v 2. točki izpodbijane odločbe zavrnil (med drugim) zaradi izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, pri čemer naj delni dostop do dokumentov po določbi 7. člena ZDIJZ ne bi bil mogoč. Prosilec se strinja, da se v zahtevanih dokumentih nahajajo nekateri osebni podatki, vendar je prepričan, da je delni dostop po 7. členu ZDIJZ možno izvesti in mu omogočiti dostop do preostalih (nezaupnih, nevarovanih) informacij.3.1 Izjema varstva osebnih podatkov3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.Osebni podatek je v skladu s 1. točko 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (2. točka 6. člena ZVOP-1).1. odstavek 9. člena ZVOP-1 določa, da se lahko osebni podatki v javnem sektorju obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.IP je pri vpogledu v zahtevane dokumente ugotovil, da vsebujejo številne osebne podatke, ki se prepletajo skozi vsebino vseh zahtevanih dokumentov. Gre namreč za dokumente s področja skrbništva, odobritve pravnega posla in odsvojitve premoženja mladoletnika, izvrševanja alternativne kazenske sankcije in vpogleda v dokumentacijo. Ti dokumenti vsebujejo vrsto identifikacijskih podatkov, ki neposredno določajo konkretne posameznike (kot so ime, priimek, datum rojstva, naslov, št. bančnega računa, naziv banke, ID znak nepremičnine) in same ali v kombinaciji nedvomno predstavljajo osebne podatke, ki ustrezajo definiciji iz 1. točke 6. člena ZVOP-1. Poleg podatkov, na podlagi katerih je posameznik določen, pa se v dokumentih nahaja še vrsta drugih podatkov, ki omogočajo neposredno ali posredno določljivost posameznika, fizične osebe (prim. 2. točka 6. člena ZVOP-1). Postopki, ki se vodijo pred organom, pristojnim za socialne zadeve, se namreč nanašajo na posameznikovo najbolj zasebno sfero življenja; družinske in socialne razmere, zdravstveno stanje, materialno stisko, intimne občutke, medsebojne odnose. Podatki o teh okoliščinah so unikatni in lahko sami ali v kombinaciji z drugimi podatki omogočijo identifikacijo (določljivost) posameznika. Primeroma IP navaja podatke, ki se pojavljajo v dokumentaciji ter sami ali v kombinaciji z drugimi podatki omogočajo določljivost posameznika:- podatki o zdravstvenem stanju: paranoidna blodnjava motnja; dejstvo, da posameznica nima stika z realnostjo; na katerem oddelku bolnišnice se je nahajal posameznik;- podatki o družinskih razmerah in razmerjih: sorodstvena razmerja med posamezniki; dejstvo, da je posameznik že prej fizično in materialno skrbel za osebo; da je kazal zanimanje zanjo; kako redno jo je obiskoval; da ni imel nikakršnih stikov s svojo sorodnico že več let; - podatki o materialnem stanju: dejstvo, da je mladoletnik lastnik nepremičnine, ki jo želi starš odsvojiti; dejstvo, da posameznica prejema pokojnino iz konkretne tuje države; znesek, do katerega skrbnik ne potrebuje odobritve CSD za razpolaganje, in kaže na višino razpoložljivega mesečnega osebnega dohodka; dejstvo, da je posameznik znani slovenski ustvarjalec, ki prejema nadomestilo za uporabo avtorskih del, itd.Kot rečeno, ti podatki lahko sami, še bolj pogosto pa v kombinaciji z drugimi podatki in kontekstom, predstavljajo osebne podatke v smislu 1. točke 6. odstavka ZVOP-1, saj lahko kumulativno in povezano omogočajo določitev posameznika brez nesorazmerno velikih naporov, stroškov ali porabe časa (prim. 18. točka 6. člena ZVOP-1).Čeprav nekateri od teh podatkov na prvi pogled in sami zase ne predstavljajo osebnega podatka (npr. podatek o tem, v katerem bolnišničnem oddelku se je nahajal posameznik), pa se lahko s pomočjo pristopov kot so uparjanje podatkov (denimo s podatki, ki so že javno objavljeni na spletu, v medijih…), podatkovno rudarjenje ipd. ter modernih tehnologij identificira posameznika.Poleg zgoraj navedenih osebnih podatkov, pa se v dopisu št. 1220-27/2008-36(19) z dne 9. 9. 2014 pojavi tudi elektronski naslov javnega uslužbenca. Za posredovanje tega podatka v konkretnem primeru ni pravne podlage, torej gre za varovani osebni podatek, zaradi česar je IP naložil, da se prekrije tudi ta podatek. Po praksi IP namreč ne gre za podatek, neposredno povezan z delovnim razmerjem javnega uslužbenca in ne gre za elektronske naslove javnih uslužbencev, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev, ki v skladu z 2. odstavkom 106. člena ZVOP-1 ne sodijo med varovane osebne podatke.Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da zahtevana dokumentacija vsebuje varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Za njihovo obdelavo (t.j. posredovanje v postopku po ZDIJZ) namreč ni nikakršne pravne podlage, kot to zahteva 1. odstavek 9. člena ZVOP-1. Navedeno je sicer že pravilno ugotovil organ prve stopnje, vendar je treba v nadaljevanju ugotoviti, ali je kljub obstoju varovanih osebnih podatkov le-te mogoče izločiti iz zahtevanih dokumentov, prosilcu pa omogočiti dostop do preostanka zahtevanih informacij, torej ali je možno uporabiti določbe o delnem dostopu do informacij.3.2 Možnost delnega dostopaOrgan se je v izpodbijani odločbi skliceval na to, da se varovani osebni podatki prepletajo skozi celotno vsebino dokumentov in jih ni mogoče izločiti iz dokumentov, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, zato delni dostop po 7. členu ZDIJZ ni mogoč.7. člen ZDIJZ določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki so izvzete od prostega dostopa in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta.Na tem mestu IP poudarja, da je v mnogih preteklih primerih, v katerih so prosilci zahtevali konkretne odločbe centrov za socialno delo, ugotovil, da delni dostop do zahtevanih dokumentov dejansko ni mogoč zaradi tolikšne vsebnosti in koncentracije varovanih osebnih podatkov, da bi bil, zlasti ob sami definiciji zahtevanih dokumentov, delni dostop nemogoč in s tem nedopusten, saj bi ogrozil zaupnost varovanih osebnih podatkov posameznikov, ki jih je v svoji zahtevi definiral prosilec.[5] IP je tako večkrat ugotovil, da bi bila omogočena prepoznavnost in določljivost posameznikov, tudi če bi izbrisali osnovne identifikatorje oseb (imena in priimke), in sicer že iz samih izjav in povezav, ki so navedeni v dokumentih, poleg tega pa tudi iz same formulacije zahteve. Vendar pa se konkretni primer od ostalih, v katerih je IP ugotovil, da delni dostop ni mogoč, razlikuje v tem, da prosilec v svoji zahtevi ni opredelil, da se želi seznaniti z dokumenti točno določenega posameznika, temveč je zahteval več dokumentov, ki jih je opredelil po njihovi opravilni številki. Če bi torej prosilec zahteval informacijo za konkretnega posameznika, bi lahko že sama potrditev obstoja informacije predstavljala kršitev varstva osebnih podatkov,[6] denimo ker bi se razkrilo, da je bil konkretnemu posamezniku postavljen skrbnik ali odvzeta poslovna sposobnost. V konkretnem primeru pa se takšnih informacij ne bo razkrilo že zaradi same opredelitve zahteve, zato se je moral IP v nadaljevanju opredeliti do vprašanja, ali je mogoče pri zahtevanih dokumentih izločiti vse tiste osebne in druge podatke, ki bi omogočili določljivost posameznika.Določba 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju: Uredba) natančneje opredeljuje tehnične vidike delnega dostopa. Organ mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih Uredbe ne bi bilo izvedljivo. 21. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek). Delni dostop je torej treba omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik. IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali so podani pogoji iz 7. člena ZDIJZ in še bolj konkretno iz 2. odstavka 21. člena Uredbe, po katerem informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu. Kot je bilo že poudarjeno v točki 3.1 obrazložitve te odločbe, samo prekrivanje osnovnih identifikacijskih podatkov, kot so ime in priimek, datum rojstva, naslov prebivališča, nikakor ne bi bilo dovolj, da bi se ohranila zaupnost varovanih informacij in da ne bi prišlo do kršitve ZVOP-1. Zaradi široke opredelitve osebnih podatkov, kot izhaja iz točke 3.1 obrazložitve te odločbe je IP ugotovil, da je delni dostop v konkretnem primeru mogoč, da se torej da izločiti vse osebne podatke in podatke, ki določajo posameznika, prosilcu pa omogočiti dostop do preostalega dela informacij. Tako je IP v 1. točki izreka te odločbe organu naložil prekritje vseh identifikacijskih podatkov posameznikov (ime, priimek, datum rojstva, naslov prebivališča, imena njihovih sorodnikov, št. bančnega računa, naziv banke, ID znak nepremičnine itd.) ter podatke, kot so opis zdravstvenega stanja; družinskih razmer in razmerij; najemnih in drugih finančnih razmerij; datumov in številk raznih dokumentov (izjav, odločb in sodb), torej vseh podatkov, na podlagi katerih bi samostojno ali kumulativno lahko prišlo do identifikacije posameznikov in torej do kršitve zaupnosti informacij ter kršitve določb ZVOP-1. Številk in datumov zahtevanih dokumentov pa IP ni naložil prekriti, saj se s tem prosilcu zagotovi, da je seznanjen s tem, na katere zahtevane dokumente se vsebina sploh nanaša, saj je dokumente zahteval eksplicitno z navedbo opravilnih številk in datumov.IP je pri oblikovanju izreka te odločbe vodilo tudi načelo previdnosti, ki ga je treba upoštevati pri vprašanju anonimizacije in delnega dostopa, predvsem glede na občutljivost podatkov v zahtevanih dokumentih (predvsem podatki o zdravstvenem stanju). Kot že rečeno, podatke, ki sami po sebi ne delujejo kot osebni podatki, je mogoče upariti z drugimi javno dostopnimi podatki (npr. iz medijev v odmevnejših primerih) ali na kakšen drug način sestaviti podrobno sliko o tem, na katerega posameznika se nanašajo odločbe. IP je bil pri presoji, katere podatke je treba prekriti v kontekstu omogočanja delnega dostopa, pozoren predvsem na to, kateri podatki, informacije, stavki, povedi ipd. se nanašajo na konkretnega posameznika (prvi sklop) in kateri podatki bi se lahko nanašali na kateregakoli, nedoločljivega, abstraktnega posameznika (drugi sklop). Prvi sklop podatkov je bilo treba prekriti in onemogočiti, da bi kdorkoli lahko določil posameznika ali iz mozaika informacij sestavil sliko o tem, na katerega določljivega posameznika se nanašajo podatki. Za drugi sklop podatkov pa IP ni odredil njihovega prekritja, saj bi se ti podatki, stavki, povedi lahko nanašali na kateregakoli abstraktnega posameznika (ki sicer živi v območju, ki sodi pod pristojnost organa), predvsem kar se tiče pravnih podlag za specifično odločitev, načel, abstraktnih opisov itd. Pri tem je seveda treba opozoriti na načelo ekonomičnosti v upravnem postopku, zaradi katerega je IP odredil prekritje tudi nekaterih besed, ki striktno gledano niso osebni podatki in to tudi pod nobenimi pogoji ne morejo biti, denimo besedne vrste kot so predlogi, vezniki, členki ipd. IP poudarja, da v upravnem postopku praktično ne bi bilo mogoče odrediti organu, naj v besedilu prekritje posamezne besede, opredeljene po njihovem mestu v posamezni vrstici (npr. organ mora prekriti 2., 4., 6., 8. in 10. besedo v 2. odstavku na 7. strani…). Namreč druga skrajnost, ki se v takšnih primerih ponuja, je v celoti zavrnjen dostop do dokumentov, ker delni dostop ni mogoč (kot je napravil organ). Način, na katerega je IP odredil izvedbo delnega dostopa do konkretnih zahtevanih dokumentov, predstavlja torej edini ekonomičen in smiseln način odreditve delnega dostopa, ki še omogoča prosilcu smiseln dostop do informacij in obenem ne krši zaupnosti informacij.Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da je organ napačno uporabil materialno pravo (7. člen ZDIJZ), saj delni dostop dejansko je možen, zato je IP na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločbo deloma odpravil in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, pa je IP na podlagi določbe 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ pritožbo prosilca na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP zavrnil. 3.3 Pravna podlaga za posredovanje nekaterih osebnih podatkovV zahtevanih dokumentih se pojavijo tudi osebni podatki posameznikov, za katere pa obstaja pravna podlaga za njihovo razkritje v postopku po ZDIJZ. Gre za podatke o imenu, priimku, nazivu delovnega mesta oz. funkcije, izobrazbe in podpisa javnih uslužbencev, ki se nahajajo v vsakem od zahtevanih dokumentov. Izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ namreč ni podana, če razkritje osebnih podatkov ne bi predstavljalo kršitve ZVOP-1. Kršitev ZVOP-1 pa med drugim v javnem sektorju skladno s 1. odstavkom 9. člena ZVOP-1 ni podana, če za obdelavo osebnih podatkov obstaja ustrezna pravna podlaga v zakonu. Takšno podlago je v primeru javnih uslužbencev (konkretno njihovega imena, priimka, naziva delovnega mesta oz. funkcije, izobrazbe, podpisa) mogoče najti v 3. odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na morebitne izjeme dovoli dostop do zahtevane informacije, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. IP zato ni naložil, da mora organ omenjene osebne podatke prekriti, saj obstaja neposredna pravna podlaga za njihovo posredovanje; podatki so namreč povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnih uslužbencev.Dodatno pa je IP ugotovil, da je v dokumentu št. 1220-27/2008-36(19) navedena službena telefonska številka javnega uslužbenca. Po praksi IP v takšnem primeru sicer ne govorimo o osebnih podatkih, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, da bi bilo njihovo posredovanje dopustno na tej podlagi, vendar pa je v konkretnem primeru telefonska številka konkretnega javnega uslužbenca javno objavljena na spletni strani organa, pri čemer ni razlogov za dvom, da objava ni bila zakonita. 2. odstavek 106. člena ZVOP-1 namreč določa, da lahko upravljavci osebnih podatkov javnosti posredujejo in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte predstojnika in tistih zaposlenih, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev, do uveljavitve posebnega zakona, ki bo uredil ta vprašanja. IP zato ni naložil prekritja omenjene službene telefonske številke javnega uslužbenca.IP na tem mestu še pojasnjuje, da podatek o imenu in priimku odvetnika v zvezi z opravljanjem njegovega odvetniškega poklica ni osebni podatek, zato IP v 1. točki izreka te odločbe ni odredil njihovega prekrivanja. Odvetnik se namreč v konkretnih dokumentih ne nahaja kot posameznik, temveč v vlogi poslovnega subjekta, kot tak pa ni upravičen do zaščite v smislu ZVOP-1. ZVOP-1 namreč posameznika definira kot določeno ali določljivo fizično osebo, na katero se nanaša osebni podatek, odvetnik pa, kadar nastopa v vlogi poslovnega subjekta, ne predstavlja fizične osebe. Vendar pa je IP, kadar bi identifikacija odvetnika lahko pripeljala do identifikacije posameznika, na katerega se denimo nanaša odločba o postavitvi skrbnika in drugi dokumenti, imena in priimke odvetnikov ali nazive odvetniških družb prekril skladno s tem, kar je bilo obrazloženo v točki 3.2 obrazložitve te odločbe.4. Vprašanje zlorabe praviceOrgan se je v izpodbijani odločbi skliceval tudi na okoliščine iz 5. odstavka 5. člena ZDIJZ. Slednja določba namreč vsebuje normo, da lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. Gre za primere, ko subjekt prestopi meje pravno zavarovanega upravičenja tako, da s tem ogroža oz. posega v pravico drugega. Poudariti je treba, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo zahteve prosilca obravnaval v skladu z določbami ZDIJZ.
ZDIJZ ne navaja konkretnih kriterijev, na podlagi katerih lahko organ zahtevo prosilca ocenjuje kot ravnanje, ki predstavlja zlorabo pravice oziroma vlogo šikanoznega značaja. Upoštevati pa je treba, da so se za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi razvili kriteriji, ki se lahko uporabijo tudi v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja. Ustavno sodišče, Vrhovno sodišče, Višja sodišča in Upravno sodišče so postavili zelo visoke standarde, kdaj gre za zlorabo pravice: na primer ponavljajoče vlaganje očitno neutemeljenih procesnih zahtevkov z zgolj pavšalnimi navedbami[7]; očitno nedovoljena in neutemeljena pritožba, za katero vsak razumen posameznik šteje njeno vložitev kot brez vseh možnosti za uspeh[8]; izražanje številnih negativnih vrednostnih ocen, ki glede na njihovo vsebino, intenzivnost in ostrino očitno presegajo mejo ostre, a še sprejemljive kritike, ki bi bila stvarno povezana z vsebino vloge[9]; ponavljajoče vlaganje vlog brez postulacijske sposobnosti[10]; vztrajanje pri sodni izterjavi 1 centa[11]; 127 vloženih zahtev za dostop do izrazito obsežne količine dokumentov in 322 e-sporočil, poslanih odgovorni osebi za dostop do informacij javnega značaja, v obdobju enega leta, večina z žaljivo vsebino[12]. IP ugotavlja, da v konkretnem primeru noben od teh kriterijev ni izpolnjen in ni podana nobena okoliščina, ki bi utemeljevala odločitev, da je prišlo do zlorabe pravice ali da je vloga prosilca šikanozna. Organ je okoliščino po 5. odstavku 5. člena ZDIJZ navedel samo pavšalno in ni navedel prav nobenega utemeljenega pojasnila, kako naj bi sploh prišlo do zlorabe pravice. Zgolj okoliščina, da so prosilcu osebno že znani zahtevani dokumenti, nima nobene pravne relevantnosti v postopku po ZDIJZ, saj se pravica do dostopa do informacij javnega značaja presoja erga omnes, torej splošno za kateregakoli (abstraktnega) prosilca. V postopku po ZDIJZ se niti ni dopustno spraševati, kaj je prosilcu že znano in kaj ne, temveč je treba pravico do dostopa do informacij javnega značaja presojati neodvisno od znanja, predhodnih informacij in motivov konkretnih prosilcev. Iz dokumentov zadeve ne izhaja prav nobena okoliščina, ki bi izkazovala, da je prosilec presegel pravne meje dopustnega, prav tako iz zahteve prosilca nikakor ne izhaja, da bi bila ta šikanoznega značaja. Vloga prosilca ni žaljiva, nespoštljiva, iz nje ne izhajajo nikakršni nedopustni nameni in ne kaže na to, da bi povzročala kakršne koli nevšečnosti, kaj šele oviranja delovanja organa ali njegovih zaposlenih. Nasprotno, zahteva prosilca je povsem regularna in če bi prevladale (sicer povsem neargumentirane) navedbe organa, bi bile praktično nedopustne vse zahteve prosilcev po ZDIJZ.IP po preučitvi celotne zadeve torej zaključuje, da prosilec v primeru vložitve obravnavane vloge z dne 17. 6. 2015 ni prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja in ni izvršil ravnanja, ki bi predstavljalo zlorabo pravice ali bi njegovo vlogo napravilo šikanozno. Okoliščine iz 5. odstavka 5. člena ZDIJZ torej niso podane, organ pa je v tem delu napačno uporabil materialno pravo.5. SklepnoNa podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena. Organ je v postopku odločanja na prvi stopnji napačno uporabil določbe materialnega prava, in sicer določbo 7. člena ZDIJZ v povezavi s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ ter 5. odstavek 5. člena ZDIJZ. Skladno z določbo 1. odstavka 252. člena je zato IP pritožbi delno ugodil in delno odpravil odločbo prve stopnje v 2. točki izreka s svojo odločbo in sam rešil zadevo - organu je naložil, da najkasneje v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema drugostopenjske odločbe prosilcu na elektronski naslov njegove pooblaščenke posreduje kopije dokumentov, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, pri čemer mora prekriti podatke, kot izhajajo iz iste točke izreka. V preostalem delu je IP v 2. točki izreka te odločbe zahtevo prosilca, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, s sprem. in dop.) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Polona Tepina, univ. dipl. prav., LL.M., svetovalka IPInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka
[1] Sodba in sklep Upravnega sodišča RS št. U 1925/2001 z dne 27. 8. 2003.
[2] Sodba in sklep Vrhovnega sodišča RS G 14/2010 z dne 4. 10. 2010.
[3] Prim. sodbo VSRS št. X Ips 427/2004 z dne 3. 9. 2008.
[4] Sodba Upravnega sodišča RS št. I U 1034/2012 z dne 24. 1. 2013.
[5] Odločba IP št. 090-34/2014/4 z dne 18. 3. 2014.
[6] Odločba IP št. 090-123/2013/5 z dne 2. 8. 2013, ki jo je potrdilo Upravno sodišče s sodbo št. IU 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013.
[7] Sklep Ustavnega sodišča RS, št. U-I-287/07.
[8] Sklep Ustavnega sodišča RS št. Up-448/12.
[9] Sklep Ustavnega sodišča RS št. U-I-315/08-4.
[10] Sklep Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 76/2014.
[11] Sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Ip 1002/2009.
[12] Sodba Upravnega sodišča RS št. III U 240/2012.