prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

Prosilca sta od organa zahtevala isti dokument, kot sta ga zahtevala že v letu 2014. Organ je zahtevo prosilcev zavrgel. Prosilca sta se pritožila in navedla, da sta v prvi zahtevi zahtevala dokument, posredovan predstojnici organa, v drugi zahtevi pa isti dokument, posredovan organu samemu. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da sta prosilca obakrat zahtevala od istega organa isti dokument, zato je odločitev organa potrdil, pritožbo prosilcev pa zavrnil kot neutemeljeno.

ODLOČBA:

Številka: 090-189/2015/2

Datum: 28. 7. 2015

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur.l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, dalje ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur.l. RS, št. 51/2006, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, (Ur.l. RS, št. 24/2006, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilca) z dne 4. 7. 2015, zoper sklep Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorata RS za okolje in prostor, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-13/2013-76 z dne 15. 6. 2015, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O

1.          Pritožba prosilcev z dne 4. 7. 2015 zoper sklep Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-13/2013-76 z dne 15. 6. 2015, se zavrne.

2.          Stroški v tem postopku niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilca sta dne 25. 5. 2015 na organ naslovila zahtevo za dostop do dokumenta javnega značaja, ki predstavlja obvestilo gradbene inšpektorice … delodajalcu Ministrstvu za okolje in prostor, Inšpektoratu RS za okolje in prostor, da bo tudi samostojna podjetnica, in sicer ….

Organ je dne 15. 6. 2015 izdal sklep št. 090-13/2013/76, s katero je zahtevo prosilcev zavrgel. Iz obrazložitve izhaja, da je bilo o enaki zahtevi prosilcev že odločeno z odločbo št. 090-13/2013-16 z dne 24. 3. 2014, ki je postala pravnomočna.

Zoper odločbo organa sta prosilca dne 4. 7. 2015 podala pritožbo, v kateri navajata, da zahtevi nista bili enaki. V odločbi št. 090-13/2013-16 je bilo odločeno o obvestilu gradbene inšpektorice …, ki je bilo poslano glavni inšpektorici Bojani Pohar, v konkretnem primeru pa gre za obvestilo gradbene inšpektorice …, ki je bilo poslano delodajalcu Ministrstvu RS za okolje in prostor. Menita, da je to povsem različna zadeva, saj gre v enem primeru za fizično, v drugem pa za pravno osebo.

Organ je z dopisom št. 090-13/2013/80 z dne 21. 7. 2015 pritožbo prosilcev, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skladno z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP. V odstopu je organ pojasnil, da je iz primerjave obeh zahtev razvidno, da v prvi zahtevi, vloženi v letu 2014, prosilca zahtevata listino, ki je bila poslana predstojnici organa, Bojani Pohar, v drugi zadevi, vloženi v letu 2015, pa prosilca zahtevata isti dokument, ki je bil poslan organu, katerega predstojnica je Bojana Pohar. V obeh zahtevah gre za isto listino, poslano istemu organu, za katero je bilo že odločeno, da ne obstaja, zato je organ zahtevo zavrgel.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija, in sicer odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP v konkretnem primeru ugotavlja, da sta prosilca na organ naslovila zahtevo, ki je bistveno enaka zahtevi, ki sta jo vložila že v letu 2014. Prosilca namreč obakrat zahtevata isti dokument, s tem, da sta v prvi zahtevi navedla, da je bil dokument posredovan predstojnici organa, v drugi zahtevi pa, da je bil dokument posredovan samemu organu. Ker predstojnica organa zastopa organ, je vprašanje, komu bi naj bilo zahtevano obvestilo posredovano, nebistveno. Organ je že z odločbo št. 090-13/2013-16 z dne 24. 3. 2014 ugotovil, da navedeni dokument ne obstaja. Navedena odločba je postala dokončna in pravnomočna dne 26. 4. 2014. Prosilec od organa ne more ponovno zahtevati istega dokumenta, tudi če v zahtevi navede, da naj bi obvestilo prejel drugi prejemnik. Prejemnika sta namreč v obeh primerih ista (organ sam oz. predstojnik, ki ta organ zastopa). Tudi iz vsebine zahteve je razvidno, da prosilca od istega organa ponovno zahtevata isti dokument; organ pa je o dostopu do tega dokumenta že odločal. IP torej ugotavlja, da je zahteva prosilca v obeh zadevah enaka (obvestilo delavca delodajalcu o opravljanju dela kot samostojni podjetnik). Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da je bilo o isti zahtevi prosilcev že odločeno. Organ je torej pravilno postopal, ko je zahtevo prosilcev, v skladu s prvim odstavkom 129. člena ZUP, zavrgel. Ta člen namreč določa, da se zahteva s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, oz. če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katerega se opira zahtevek, ni spremenilo.

Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.

V postopku odločanja o pritožbi posebni stroški niso nastali, zato Informacijski pooblaščenec o njih ni odločal.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,           

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka