prosilka - Javni zavod RS za varstvo kulturne dediščine Slovenije
+-Datum: 28.09.2015 Številka: 090-186/2015 Kategorije: Kršitev postopka POVZETEK:Prosilka je od organa zahtevala dokumente, s katerimi razpolaga v zvezi z restitucijo umetniških del, ki so bila z območja slovenske Istre odnesena v Italijo v času pred in med 2. svetovno vojno. Organ je zahtevo zavrnil s sklicevanjem na izjemo tajnih podatkov in varstva sodnega postopka. IP pa je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ napravil bistveno kršitev določb postopka in nepopolno ugotovil dejansko stanje. Organ je namreč zahtevo prosilke zavrnil le pavšalno in ni konkretno ugotavljal, s katerimi dokumenti sploh razpolaga in na katere dokumente bi se nanašala katera izjema od prostega dostopa. V ponovljenem postopku bo moral organ torej te nepravilnosti odpraviti in ponovno odločiti o zahtevi prosilke.ODLOČBA:Številka: 090-186/2015/8Datum: 29. 9. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP) ter 3. odstavka 251. člena in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………… (v nadaljevanju prosilka) z dne 29. 6. 2015, zoper odločbo Javnega zavoda RS za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Metelkova ulica 4, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-0019/2015/2 z dne 10. 6. 2015, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilke z dne 29. 6. 2015 zoper odločbo organa št. 090-0019/2015/2 z dne 10. 6. 2015 se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovno odločanje. Organ je dolžan o zahtevi prosilke z dne 8. 4. 2015 odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O b r a z l o ž i t e v:Prosilka je 8. 4. 2015 pri organu vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Prosilka je pojasnila, da jo zanima tema restitucije, kot izhodiščno literaturo za raziskovanje teme pa je uporabila publikacijo "V Italiji zadržane umetnine iz kopra, Izole in Pirana", v kateri je navedeno gradivo, s katerim se želi prosilka seznaniti v obliki vpogleda, in sicer naslednje dokumente:1. zapisniki in dokumenti, ki jih na to temo hrani Zavod, Območna enota Piran;2. popis in fotografska dokumentacija v Mantovi hranjenih umetniških del iz samostana in cerkve sv. Ane v Kopru, ki jo je za Zavod opravila Sonja Ana Hoyer;3. mapa "Spet najdeni zakladi - slike, kipi in arheološke najdbe iz Istre";4. gradivo za odpovedano razstavo maja 2002 v Rimu.Organ je izdal odločbo št. 090-0019/2015/2 z dne 10. 6. 2015 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je v celoti zavrnil zahtevo prosilke za dostop do zahtevanih podatkov. Organ je zapisal, da razpolaga z zahtevanimi dokumenti na temo restitucije umetniških del, vendar pa je zahtevo prosilke zavrnil na podlagi 1. in 8. točke 6. člena ZDIJZ. Organ je pojasnil, da so bili vsi zahtevani dokumenti v zadnjih 15 letih zbrani za namen ponovne vrnitve umetniških del, ki so bila z območja slovenske Istre odnesena v Italijo v času pred in med 2. svetovno vojno. Gre za dokumente, ki so bili zbrani za namen vrnitve teh umetnin v Republiko Slovenijo. Organ je navedel, da je restitucija umetniških del zapleten in s pravnega vidika nespecifičen postopek z mednarodnopravnimi, meddržavnimi, političnimi in civilnopravnimi elementi. Postopek restitucije še ni končan in organ je zapisal, da bi razkritje dokumentov lahko škodovalo njegovi uspešni izvedbi in ogrozilo vrnitev zahtevanih umetnin na ozemlje Republike Slovenije. Tudi iz tega razloga so vsi navedeni dokumenti označeni s stopnjo tajnosti »INTERNO«, ki velja za tajne podatke, katerih razkritje bi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa (13. člen Zakona o tajnih podatkih, Uradni list RS, št. 50/2006 - UPB-2, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZTP). Prosilka je 29. 6. 2015 vložila pritožbo zoper izpodbijano odločbo, v kateri je navedla, da za potrebe raziskovanja zbira arhivsko dokumentacijo o umetninah, ki so bile leta 1944 odpeljane iz Kopra, Izole in Pirana. Prosilka je glede navedbe organa, da so podatki označeni s stopnjo tajnosti "INTERNO", zapisala, da so bili podatki objavljeni v treh jezikih, da želi zaradi pomanjkanja citiranja pregledati izvirno dokumentacijo. Poudarila je, da so bili podatki že objavljeni, zato bi organ lahko kvečjemu naknadno označil dokumente s stopnjo "interno". Prosilka je pripomnila, da mapa s tiskovne konference in drugo, recimo fotografsko gradivo, ne more biti tajni podatek. Če pa je bilo gradivo označeno kot tajno pred letom 2005, to pomeni, da je organ kršil 13. člen ZTP. Prosilka je opozorila na opredelitev stopnje "INTERNO", in sicer da se ta stopnja določi, kadar bi razkritje lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa, torej Zavodu za varstvo kulturne dediščine in ne vrnitvi umetnin v Slovenijo. Prav tako je prosilka navedla, da iz izpodbijane odločbe ni razvidno, kdo in zakaj je gradivo označil za tajno. Nenazadnje pa je prosilka zapisala še, da je bilo gradivo zbrano z javnimi sredstvi in se hrani na Zavodu za varstvo spomenikov, torej tudi za nadaljnje strokovno delo.Organ je 20. 7. 2015 odstopil pritožbo prosilke v obravnavo IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe skupaj z dokumentacijo zadeve.Z namenom ugotovitve dejanskega stanja je IP dne 13. 8. 2015 v prostorih organa izvedel procesno dejanje brez prisotnosti stranke po določbi 11. člena ZInfP (t.i. ogled in camera), pri čemer je nastal zapisnik št. 090-186/2015/2. Organ je IP pokazal celotno dokumentacijo z zbranimi dokumenti v zvezi z restitucijo predmetnih umetnin (v nadaljevanju "mapa"). Pojasnila organa se lahko strni v naslednje točke:1. Glede obstoja dokumentov:
v zvezi s 1. točko zahteve je organ pojasnil, da bi to lahko bili zapisniki komisije, vendar z njimi ne razpolaga, hrani jih morda Ministrstvo za kulturo ali MZZ. Zahteva po »dokumentih« v 1. točki prosilkine zahteve pa se po presoji organa nanaša na celotno mapo;
v zvezi z 2. točko zahteve je organ izrazil mnenje, da bi šlo lahko za zbrane fotografije, ki so v mapi priložene na vrhu, vendar bi bilo to potrebno preveriti v dokumentaciji. Pri tem morajo preveriti, ali gre v resnici za fotografsko dokumentacijo v Mantovi hranjenih umetniških del. V zvezi s tem se je IP prepričal, da zbirka fotografij ni opremljena z besedilnim pojasnilom;
v zvezi s 3. točko zahteve je organ navedel, da mapa "Spet najdeni zakladi - slike, kipi in arheološke najdbe iz Istre" verjetno ne obstaja, saj bi se s tem večinoma ukvarjal Muzej v Kopru. Organ se načeloma ni ukvarjal z arheologijo, imajo sicer sezname, vendar sta na ogledu predstavnici organa preverili celotno dokumentacijo in ugotovili, da takšne mape s tem naslovom v tej dokumentaciji ni. Organ je še dodal, da z drugim gradivom v zvezi z restitucijo ne razpolaga;
v zvezi s 4. točko zahteve je organ pojasnil, da ne obstaja gradivo za odpovedano razstavo maja 2002 v Rimu, saj z dokumenti ne razpolagajo, niti niso sami pripravljali razstave;
dodatno je organ navedel, da poimenovanje dokumentov, kot se nahajajo v knjigi, ki jo omenja prosilka, ni vedno skladno s tem, kar je v mapi. Včasih so pod pojmom "gradivo" mišljeni tudi zapiski gospe Hoyer in ni nujno, da v mapi obstajajo dokumenti, poimenovani tako, kot jih je poimenovala ga. Hoyer.
2. Glede izjeme varstva tajnih podatkov je organ pojasnil, da dokumenti niso označeni kot tajni po ZTP, prav tako ni podana ocena škodljivih posledic. Dokumenti so sicer varno shranjeni in obstaja seznam - popis umetnin.3. Glede sodnih postopkov je organ pojasnil, da v bistvu ne konkretni sodni postopki niso v teku, temveč gre za diplomatske pogovore, ki potekajo že desetletja, od zaključka druge svetovne vojne, intenzivno pa od osamosvojitve. Podlaga za pogovore o restituciji umetnin so Osimski sporazumi.4. V zvezi s škodo, ki bi nastala ob morebitnem razkritju dokumentacije, je organ pojasnil, da se je z restitucijo ukvarjala Komisija na Ministrstvu za zunanje zadeve (Komisija), imenovana s strani vlade. Komisija je gradivo obravnavala kot zaupno, saj je popis umetnin v nastajanju in bi lahko po nepotrebnem vznemirilo nasprotno stran, Italijo, pa tudi slovensko javnost, saj bi nekateri mislili, da bi moralo biti v seznamu več umetnin, kljub temu, da je seznam v nastajanju in bi ga bilo treba razčistiti, preveriti. V javnosti bi se lahko ustvarilo napačno razumevanje dokumentov. Organ je poudaril, da bi odločitev glede dostopnosti zahtevanih dokumentov prepustil Ministrstvu za zunanje zadeve. Gre za mešano pristojnost, organ je pristojen za varstvo kulturne dediščine in za inventar teh spomenikov, ne pa za restitucijo, kar je v pristojnosti države.5. Glede delnega dostopa je predstavnica organa pojasnila, da bi to pomenilo veliko dela, saj bi morali za vsak dokument preveriti, ali bi nastala škoda ali ne, težko bi bilo ugotavljati, kateri stavki v gradivu so lahko dostopni in kateri ne. Prav tako organ ne bi moral o tem odločati, ker je to v pristojnosti države, ne pa organa, ki ima to gradivo po naključju oziroma zato, ker so ga pomagali zbirati. Pritožba je utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, prav tako ne bi smelo biti sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. Organ je svojo pristojnost za obravnavo zahteve prosilke za dostop do informacij javnega značaja namreč že pripoznal z izdajo izpodbijane odločbe, saj se je vsebinsko spustil v obravnavo prosilkine zahteve. Organ je sicer na ogledu in camera pojasnil, da se mu zdi, da bi bilo bolj ustrezno, da bi o vprašanju dostopnosti zahtevanih gradiv odločalo Ministrstvo za zunanje zadeve. Vendar v zvezi s tem IP pojasnjuje, da definicija informacije javnega značaja iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ vsebuje tri osnovne kriterije, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati, in3. nahajati se mora v materializirani obliki.Vprašanje delovnega področja organa (1. kriterij) je po praksi IP treba interpretirati široko. 1. točka 1. odstavka 6. člena Sklepa o ustanovitvi Javnega zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 65/2008; v nadaljevanju Sklep o ustanovitvi) določa pristojnost organa, da "identificira, dokumentira, preučuje, vrednoti in interpretira nepremično dediščino ter premično in živo dediščino ter jo predstavlja javnosti v okviru varstva nepremične dediščine." Prav tako organ "sodeluje z državnimi organi in jim nudi strokovno pomoč pri postopkih v zvezi s stvarmi z domnevo dediščine," kot to določa 7. točka 1. odstavka 6. člena Sklepa o ustanovitvi. Skladno s tem ima organ popolno pristojnost za hrambo zahtevanih dokumentov in posledično ti dokumenti oziroma informacije tudi izhajajo iz njegovega delovnega področja. To pomeni, da ima organ v delu, v katerem razpolaga z zahtevanimi dokumenti in ki se nahajajo v materializirani obliki, popolno pristojnost za odločanje o zahtevi prosilke in tako ni mogoče pristojnosti prenesti na noben drug organ, niti na Ministrstvo za zunanje zadeve.1. Ugotovitev bistvenih kršitev določb postopka in nepopolno ugotovljeno dejansko stanjeOb preučitvi izpodbijane odločbe je IP ugotovil, da je organ zahtevo prosilke zavrnil, ne da bi se konkretno opredelil do dokumentov, ki naj bi bili predmet njegove presoje. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe namreč ne izhaja, da je organ za vsako posamezno informacijo javnega značaja ugotavljal, ali dokumenti dejansko obstajajo, prav tako organ za tiste dokumente, za katere bi ugotovil obstoj, ni konkretno in posamično ugotavljal, ali so podane izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja.Organ je namreč zgolj pavšalno navedel, da je podana izjema iz 1. in 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, vendar pa je IP na ogledu in camera ugotovil naslednje:· organ z določenimi dokumenti, ki so predmet zahteve prosilke, bodisi ne razpolaga bodisi ni popolnoma razčistil, ali z njimi razpolaga ali ne. To se nanaša na:- zapisnike komisije, za katere je organ pojasnil, da z njimi ne razpolaga (prvi del 1. točke zahteve); - fotografije, za katere organ ni ugotovil, ali gre za fotografsko dokumentacijo v Mantovi hranjenih umetniških del (2. točka zahteve); - mapo "Spet najdeni zakladi - slike, kipi in arheološke najdbe iz Istre", za katero je organ navedel, da verjetno pri njem ne obstaja, torej obstoja teh dokumentov še ni razčistil (3. točka zahteve);- gradivo za odpovedano razstavo maja 2002 v Rimu, za katerega je organ navedel, da z njim ne razpolaga (4. točka zahteve);· organ ni popolnoma ugotovil, kaj je sploh predmet prosilkine zahteve v delih, ki se nanaša na poimenovanje dokumentov, kot jih je opredelila avtorica publikacije "V Italiji zadržane umetnine iz kopra, Izole in Pirana" Sonja Ana Hoyer, saj je pojasnil, da se poimenovanja dokumentov gospe Hoyer ne ujemajo nujno z poimenovanjem dejanskih dokumentov, s katerimi razpolaga organ. Iz tega sledi, da organ ni konkretno preveril, s katerimi dokumenti razpolaga in kaj je sploh predmet prosilkine zahteve, v primeru nejasnosti zahteve pa ni ravnal skladno s 67. členom ZUP in prosilke ni pozval na odpravo nejasnosti v njeni zahtevi;· organ je sam povedal, da je bilo sklicevanje na izjemo tajnih podatkov iz 1. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ neustrezno, saj gradivo dejansko ni označeno kot tajno skladno z ZTP;· organ je tudi pojasnil, da je bilo sklicevanje na izjemo drugih sodnih postopkov iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ neustrezno, saj dejanski sodni postopki ne potekajo, že desetletja pa potekajo diplomatski pogovori;· organ ni presodil možnosti uporabe določbe 7. člena ZDIJZ, ki ureja t.i. delni dostop do informacij, kar še dodatno dokazuje, da ni presojal vsakega dokumenta in v dokumentih navedenih informacij posebej, temveč je na splošno zavrnil dostop do celotne dokumentacije, ki je predmet prosilkine zahteve.IP ugotavlja, da odločbe s takšnimi pomanjkljivostmi ni mogoče preizkusiti, saj ni razvidno niti, kateri določno opredeljeni dokumenti so bili predmet presoje, niti niso navedeni konkretni in na dokumente naslonjeni razlogi za odločitev, ki izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.V skladu z 214. členom ZUP mora vsebina obrazložitve odločbe namreč vsebovati:1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;2. ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere je le to oprto;3. razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov;4. navedba določb predpisov, na katere se opira odločba;5. razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo; in6. razlogi, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Zato je obrazložitev obvezni sestavni del (formalne) zakonitosti po mednarodnih standardih in po splošnih načelih upravnega prava, kot jih redno uveljavlja tudi Sodišče EU. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah. Obrazložitev ni nujna samo zaradi največkrat navedenega razloga, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oz. pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se (bolj kot bi se sicer) poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. Šele obrazložitev odgovori, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka (več Jerovšek T. in Trpin G. (ur), Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, 2004, komentar k 214. členu). Če iz obrazložitve odločbe ne izhaja, kateri dokumenti so bili sploh predmet presoje organa, posebej pa, na katere dokumente in katere podatke se nanašajo posamezne izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, je obrazložitev odločbe ostala zgolj na deklaratorni ravni, ki ne omogoča preizkusa. Če odločbe ni mogoče preizkusiti je skladno s 7. točko 2. odstavka 237. člena ZUP podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka in jo je zato treba odpraviti. Prav tako pa organ ni popolno ugotovil dejanskega stanja, saj je IP ugotovil, da z nekaterimi dokumenti organ najverjetneje ne razpolaga (npr. zapisniki), za nekatere druge dokumente pa organ ni prepričan, ali z njimi sploh razpolaga (npr. dokumenti, ki bi se nanašali na mapo "Spet najdeni zakladi - slike, kipi in arheološke najdbe iz Istre") oziroma, kaj dejansko predstavljajo dokumenti, ki se nahajajo v predmetni mapi (npr. zbirka fotografij).IP je zaradi omenjenih bistvenih kršitev pravil postopka in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, na podlagi 1. in 3. odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpravil in vrnil zadevo organu v ponovni postopek. O zahtevi prosilke bo moral organ odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema odločbe IP. Odločitev za vrnitev v ponovno odločanje organu je IP sprejel zaradi splošnih načel upravnega postopka, po katerih je IP dolžan upoštevati načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker se izpodbijana odločba ne da preizkusiti, zlasti zaradi neutemeljene obrazložitve, in zaradi kompleksnosti vprašanja obstoja zahtevanih dokumentov, pri katerem je potrebno specialistično znanje, je IP ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje. Organ bo moral pri ponovnem odločanju upoštevati 214. člen ZUP, ki opredeljuje obrazložitev odločbe, ter navodila IP iz te odločbe, podrobneje opredeljena v nadaljevanju. 2. Napotki organu za ponovno odločanje2.1 Ali dokument obstaja?Organ bo moral v ponovljenem postopku najprej razčistiti, kaj konkretno je predmet prosilkine zahteve glede na to, s katerimi dokumenti dejansko razpolaga. Tako bo moral organ nedvoumno ugotoviti voljo prosilke, s katerimi dokumenti se želi seznaniti, pri čemer je treba opozoriti, da organ ne more od prosilke pričakovati, da bo vedela, kako so (njegovi) dokumenti dejansko poimenovani. Vzporedno s tem bo moral organ konkretno ugotoviti, s katerimi zahtevanimi dokumenti razpolaga in s katerimi ne. V primeru, da organ ne razpolaga z dokumenti, pa ve, kateri organ z njimi razpolaga ali bi lahko razpolagal, mora upoštevati določbo 20. člena ZDIJZ, ki določa, da mora organ, ki je prejel zahtevo, pa ne razpolaga z zahtevano informacije, nemudoma, najpozneje pa v roku 3 delovnih dni od dneva prejema zahteve, odstopiti zahtevo organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje, in o tem obvestiti prosilca. To bo moral organ ugotavljati s primerjavo med zahtevo prosilke in dokumenti, s katerimi razpolaga ter za vsak zahtevani dokument, s katerim ne razpolaga, ugotoviti, ali je pristojen kakšen drug organ, ki bi lahko imel zahtevani dokument, npr. ali bi lahko z zapisniki komisije razpolagalo Ministrstvo za zunanje zadeve.Organ bo moral pri ugotavljanju obstoja zahtevanih informacij uporabiti vsa sredstva, ki so mu razumno na voljo, na primer v dokumentaciji ali arhivu preveriti, na kaj se nanašajo fotografije, ki so priložene na vrhu mape, povprašati zaposlene, ki bi kaj vedeli o vsebini samih dokumentov, natančno preveriti vsebino zahtevanih dokumentov ipd. Ugotavljanje obstoja zahtevanih dokumentov mora biti natančno in konkretno in ne zgolj pavšalno. Opozoriti je namreč treba, da nenatančno poznavanje vsebine dokumentov ni pravno priznan razlog za to, da organ ne razčisti ene od temeljnih predpostavk za odločanje o pravici do dostopa do informacij javnega značaja – vprašanja obstoja informacije javnega značaja, kot jo opredeljuje 1. odstavek 4. člena ZDIJZ.2.2 Izjeme od prostega dostopaPo natančni razmejitvi med dokumenti, s katerimi organ razpolaga, in dokumenti, s katerimi ne razpolaga, bo moral organ v ponovljenem postopku ugotoviti, ali obstajajo izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, kot jih opredeljuje zakonodaja. Kot je bilo ugotovljeno na ogledu in camera in ob preučitvi dokumentacije zadeve, je IP ugotovil, da se organ ne bo mogel sklicevati na določbe 1. in 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Jasno je namreč, da ti dve izjemi v konkretnem primeru nista uporabljivi, kar pa v tem postopku niti ni več sporno, saj je predstavnik organa na ogledu in camera sam pojasnil okoliščine, ki izključujejo uporabo teh dveh izjem. IP zato zgolj na kratko povzema, da: · izjema iz 1. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana, saj dokumenti dejansko niso označeni kot tajni podatki skladno z 11. in 13. členom ZTP in tako ni izpolnjen formalni kriterij za določitev tajnih podatkov; · izjema iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana, saj ne poteka noben sodni postopek, zaradi varovanja katerega bi bila utemeljena uporaba te izjeme. Bistvo te izjeme je namreč, da se varuje izvedba sodnega postopka, ki je v teku, kar pa v konkretnem primeru ni podano, saj potekajo le (sporadični) pogovori na diplomatski oziroma meddržavni ravni.Organ bo moral v ponovljenem postopku prav tako presoditi, ali je podana kakšna druga izjema od prostega dostopa, in sicer bodisi v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ (predvsem morebiti v 11. točki tega člena) bodisi v 45.a členu Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 - UPB, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZZZ-1). Slednji namreč v 1. odstavku določa, da so dokumenti ministrstva za zunanje zadeve, kot so diplomatske note, zapisi sestankov ali pogovorov s tujimi diplomatskimi predstavniki in predstavniki mednarodnih organizacij in pogajalska izhodišča, namenjeni izvajanju zunanje politike Republike Slovenije. 2. odstavek 45.a člena ZZZ-1 pa določa, da se zavrne dostop do teh podatkov, ki v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, niso opredeljeni kot tajni, če se pri odločanju o posredovanju informacij javnega značaja v skladu z ZDIJZ ugotovi, da bi njihovo razkritje škodovalo mednarodnim odnosom ali interesom Republike Slovenije. Omenjeni 2. odstavek 45.a člena ZZZ-1 torej določa dodatno izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, pri čemer morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:1. da gre za dokumente, ki jih je mogoče opredeliti kot "dokumente ministrstva za zunanje zadeve", denimo zapisi sestankov, pogajalska izhodišča itd.;2. da so dokumenti namenjeni izvajanju zunanje politike Republike Slovenije;3. da bi njihovo razkritje škodovalo mednarodnim odnosom ali interesom Republike Slovenije.Predvsem v zvezi s prvim pogojem, torej da gre za dokumente ministrstva za zunanje zadeve, pa je treba opozoriti tudi na določbo 4. odstavka 45.a člena ZZZ-1, ki določa, da so uslužbenci pristojnega organa in funkcionarji dolžni varovati dokumente iz 1. odstavka 45.a člena in podatke iz teh dokumentov, zlasti tako, da ne omogočajo dostopa do teh dokumentov in podatkov nepooblaščeni osebi. Tudi to določbo bo moral organ upoštevati pri vprašanju, ali je podana izjema iz 45.a člena ZZZ-1.Opozoriti pa je treba tudi na nadaljevanje določbe 4. odstavka 45.a člena ZZZ-1, ki določa, da predstojnik ministrstva za zunanje zadeve lahko uslužbence pristojnih organov ali njihove funkcionarje razreši te obveznosti, torej obveznosti varovanja dokumentov in podatkov iz teh dokumentov, ki jo opredeljuje 1. odstavek 45.a člena ZZZ-1. Navedena določba daje organu podlago, da v ponovljenem postopku pridobi mnenje Ministrstva za zunanje zadeve glede varovanja dokumentov, ki so predmet zahteve prosilke. Organ je že sam dal vedeti, da se mu zdi Ministrstvo za zunanje zadeve bolj »kompetentno« za presojo, ali so dokumenti lahko javni ali ne, ker meni, da bi lahko nastala škoda za sam postopek restitucije umetnin. Po tej določbi 4. odstavka 45.a člena ZZZ-1 se lahko organ v smislu predhodnega vprašanja posvetuje z Ministrstvom za zunanje zadeve in tako ugotovi, ali so sploh podani bistveni pogoji za obstoj izjeme iz 45.a člena ZZZ-1, in sicer vsi trije zgoraj navedeni kumulativni pogoji. Tudi sicer IP poudarja, da se lahko organ posvetuje s katerimkoli drugim organom, ki bi mu lahko nudil strokovno pomoč, vendar pa je organ sam dolžan in odgovoren za odločanje o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja.Za konec IP še poudarja, da če organ ne ugotovi obstoja nobene izmed obstoječih in zakonsko predvidenih izjem, mora prosilki dovoliti dostop do zahtevanih dokumentov.2.3 Možnost delnega dostopaGlede na to, da organ v prvem postopku ni uporabil določbe 7. člena ZDIJZ, IP opozarja, da bo moral organ na to določbo paziti v ponovljenem postopku. 7. člen ZDIJZ namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki so izvzete od prostega dostopa, in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Če bo organ v ponovljenem postopku ugotovil obstoj katere od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, vendar se morebitne izjeme ne bodo nanašale na vse informacije iz vseh obstoječih dokumentov, bo moral izvesti t.i. delni dostop in prosilki omogočiti vpogled v dele dokumentacije, na katere se morebitne izjeme ne nanašajo.3. SklepnoIP je zaključil, da je pritožba prosilke utemeljena, saj je organ v postopku odločanja na prvi stopnji bistveno kršil pravila postopka, nepopolno ugotovil dejansko stanje ter napačno uporabil določbe materialnega prava. Zato je IP v 1. točki izreka te odločbe, na podlagi 3. odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilke odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dni od prejema te odločbe, v ponovljenem odločanju pa mora upoštevati napotke IP iz te odločbe.V tem postopku posebni stroški niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, s sprem. in dop.) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.Postopek vodila:Polona Tepina, univ. dipl. prav., LL.M., svetovalka IPInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka
