prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor
+ -Številka: 090-185/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval, da ga obvesti o stanju inšpekcijskega postopka, ki ga organ vodi na podlagi njegove prijave ter mu omogoči tudi vpogled v vso dokumentacijo, nastalo na podlagi te prijave. Organ je izdal odločbo, s katero je zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, saj ti ne obstajajo v materializirani obliki. Prosilec se je zoper odločbo organa pritožil. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, zato je pritožbo prosilca zavrnil. ODLOČBA:Številka: 090-185/2015/3Datum: 31. 8. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ----------------------- (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-52/2015-2 z dne 19. 6. 2015, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:1. Pritožba prosilca zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-52/2015-2 z dne 19. 6. 2015, se zavrne. 2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je dne 22. 5. 2015 organ, na podlagi ZDIJZ, pozval, da ga obvesti o trenutnem stanju inšpekcijskega postopka, ki ga organ vodi na podlagi njegove prijave, vložene dne 3. 10. 2011 ter mu omogoči tudi vpogled v vso dokumentacijo, nastalo na podlagi te prijave.Organ je dne 19. 6. 2015 izdal odločbo št. 090-52/2015-2, s katero je zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, saj ti ne obstajajo v materializirani obliki.Prosilec se je dne 9. 7. 2015 pritožil in v pritožbi navedel, da je dne 3. 10. 2011 pri organu podal prijavo nelegalne gradnje (postavitev garaže, postavitev ograje, prestavitev komunalnih priključkov) na parceli št. 110/7 k.o. Zgornje Pirniče. Prosilec je isti dan dopolnil prijavo – zahteval je, da ga organ obvesti o izvedenih ukrepih. Prosilec navaja, da mora organ v skladu s prvim odstavkom 24. člena ZIN, obravnavati prijave in vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in o svojih ukrepih obvestiti vlagatelja, v kolikor vlagatelj to zahteva. Prosilec meni, da glede na navedeno določbo ZIN, ni možno, da bi postopek inšpekcijskega nadzora ne bil uveden, oziroma, da informacija v zvezi s postopkom ne obstaja, kot je to navedel organ v obrazložitvi svoje odločbe. Prosilec k navedenemu doda, da mu je organ dolžan omogočiti vpogled v dokumente, iz katerih je razvidno, kako je organ ravnal s prejeto prijavo. Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-52/2015-4 z dne 20. 7. 2015, z vso pripadajočo dokumentacijo, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.Dne 24. 8. 2015 je organ IP posredoval še dodatno obrazložitev št. 0612-122/2015-2 z dne 15. 7. 2015, o tem, zakaj zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo, oziroma organ z njimi ne razpolaga.Pritožba ni utemeljena. IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da ni sporno, da je organ v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zavezanec po tem zakonu.
Iz prvega odstavka 1. člena in 4. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo. Informacija javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ je namreč informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.Ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na to, da zahtevanega dokumenta nima in ker prosilčeva pritožba izhaja iz domneve o obstoju zahtevanih dokumentov, je bilo v pritožbenem postopku potrebno, v skladu z definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti obstajajo oziroma, ali organ z njim razpolaga. IP je zato organ pozval, naj še dodatno pojasni, zakaj dokumenta nima oziroma z njim ne razpolaga. Po pozivu IP je organ dne 24. 8. 2015 posredoval obrazložitev št. 0612-122/2015-2 z dne 15. 7. 2015.Organ v dopisu št. 0612-122/2015-2 z dne 15. 7. 2015, pojasnjuje, da inšpekcijsko nadzorstvo ureja Zakon o inšpekcijskem nadzoru (UL RS št. 43/07 in 40/14, nadalje ZIN), kjer so določena splošna načela inšpekcijskega nadzora, organizacija inšpekcij, položaj, pravice in dolžnosti inšpektorjev, pooblastila inšpektorjev, postopek inšpekcijskega nadzora, inšpekcijski ukrepi in druga vprašanja, povezana z inšpekcijskim nadzorom (1. člen ZIN). Inšpekcijski nadzor je namreč nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov, ki ga izvršujejo inšpektorji oziroma inšpektorice kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (2. člen ZIN). Predmetni zakon izrecno poudarja, da so inšpektorji pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora v okviru svojih pooblastil samostojni, te naloge pa opravljajo z namenom varovanja javnega interesa in interesov pravnih in fizičnih oseb (4. in 5. člen ZIN) - inšpektorji samostojno vodijo postopek ter izdajajo odločbe in sklepe v upravnem in prekrškovnem postopku (18. člen). Inšpekcijski postopek se vodi po uradni dolžnosti in se prične, ko opravi pristojni organ v ta namen kakršnokoli dejanje. Inšpektor je dolžan prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti obravnavati ter vlagatelje pobude na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih. Takšno obvestilo o ukrepih je dolžan inšpektor vlagatelju posredovati najkasneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma po ustavitvi postopka. V postopku inšpektorja ima položaj stranke v postopku zavezanec. Vlagatelj oziroma vlagateljica pobude, prijave, sporočila nima položaja stranke (24. člen ZIN).Glede zahtevanih dokumentov je organ zapisal, da iz evidence spisov gradbene inšpekcije izhaja, da je bila vloga prosilca (torej prijava prosilca z dne 3. 10. 2011, pojasnilo IP) evidentirana med prispele prijave oziroma pobude gradbene inšpekcije pod zaporedno številko 06121-1/2011/1382 ter dopolnitev prijave pod zaporedno številko 1388. Nadalje je organ poudaril, da inšpekcijski postopek v zvezi s prijavo prosilca, še ni bil uveden. Organ je pojasnil, da gradbena inšpekcija letno prejme nekaj tisoč prijav domnevnih nepravilnosti. Iz tega razloga so bile z internim aktom določene prioritete dela gradbene inšpekcije pri obravnavi prijav, skladno s katerimi gradbeni inšpektorji določijo vrstni red obravnave prijav, glede na predhodno določene kriterije. Tako je dolžan vsak gradbeni inšpektor prijave, ki so mu dodeljene v reševanje, po prejemu »rangirati« in jim tako določiti tudi vrstni red obravnave - tako določen vrstni red pa se spremeni s prejemom vsake nove prijave, ki je konkretnemu gradbenemu inšpektorju dodeljena v reševanje. Roka obravnave, izpostavi organ, tako žal ni mogoče napovedati vnaprej.Glede prijave prosilca z dne 3. 10. 2011, organ zapiše še, da bo prijavo prosilca gradbeni inšpektor obravnaval v skladu z zakonskimi pristojnostmi, glede na prioritete dela.IP dodaja, da tudi prosilec v pritožbi ni izkazal oziroma navedel nobenih utemeljenih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da zahtevana dokumentacija dejansko obstaja, saj navaja le, da je na organ vložil prijavo. Mnenje prosilca, da bi zahtevani dokumenti pri organu morali obstajati, ne more v ničemer spremeniti dejstva, da dokumenti pri organu dejansko ne obstajajo. Organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga (iz kateregakoli razloga), prosilcu namreč ne more posredovati.Poudariti je treba še, da pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. IP tudi nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da pridobi oziroma ustvari dokumente, ki so predmet zahteve. IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa, kar v konkretnem primeru pomeni, da IP nima pristojnosti, da bi odločal o pravilnosti postopanja organa v inšpekcijskem postopku glede konkretne prijave, ki jo je prosilec podal dne 3. 10. 2011.Kot že rečeno, ZDIJZ v 4. členu podaja definicijo informacije javnega značaja, ki je zgolj in edino že ustvarjen oziroma obstoječ dokument. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci in ne IP, pa po ZDIJZ nimajo nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej na zahtevo prosilca ustvari določen dokument. Ključnega pomena je torej, da je informacija, ki se zahteva, že ustvarjena. Ne zadostuje niti, da je organ po zakonu ali predpisu dolžan izdelati določeno informacijo. Po preučitvi celotne zadeve (obrazložitve organa in celotne spisne dokumentacije), IP ugotavlja, da v zvezi z zahtevo prosilca organ ne razpolaga z nobenim dokumentom, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,svetovalka pooblaščenca Informacijski pooblaščenecMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka