prosilec - Ministrstvo za zunanje zadeve

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za dostop do poročila glavnega diplomatskega nadzornika MZZ o opravljenem pregledu na Veleposlaništvu RS v Parizu, vključno z vsemi njegovimi dodatnimi ugotovitvami in priporočili ter vse dokumente MZZ, ki so bili izdani kot odziv na ta priporočila. Organ je zahtevi delno ugodil in se glede zavrnitvenih razlogov skliceval na izjeme iz 1., 6. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Med pritožbenim postopkom je organ ugotovil, da razlogov za zatrjevane izjeme ni več in prosilcu posredoval zahtevane dokumente. Ker je prosilec pritožbo delno umaknil, je IP v tem delu ustavil pritožbeni postopek. IP je v pritožbenem postopku še ugotovil, da je organ v delu vodil postopek brez zahteve prosilca, zato je odločbo organa v tem delu izrekel za nično. Glede preostalega dela pritožbe pa je IP ugotovil, da je pritožba neutemeljena in jo je zavrnil, saj je prosilec zahtevane dokumente, s katerimi razpolaga organ, že pridobil, kar pomeni, da z njimi razpolaga in zato nima več pravovarstvenega interesa.

ODLOČBA:

Številka: 090-184/2015/

Datum: 9. 2. 2016

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) tretjega odstavka 256. člena, 4. točke prvega odstavka 279. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Ministrstva za zunanje zadeve, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 020-27/2015-1 z dne 5. 6. 2015, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednji

S K L E P:

1. Pritožbeni postopek zoper odločbo Ministrstva za zunanje zadeve, št. 020-27/2015-1 z dne 5. 6. 2015, se v delu, ki se nanaša na dostop do Poročila glavnega diplomatskega nadzornika MZZ o opravljenem pregledu na Veleposlaništvu RS v Parizu, ustavi.

1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

in

O D L O Č B O:

1. Izrek odločbe Ministrstva za zunanje zadeve, št. 020-27/2015-1 z dne 5. 6. 2015 se v delu, ki se nanaša na dostop do dokumentov št. DKP-4/2015-19 z dne 3. 4. 2015 in št. DKP-4/2015-43 z dne 25. 5. 2015, izreče za ničnega.

1. Pritožba prosilca se v delu, ki se nanaša na dostop do vseh dodatnih ugotovitev in priporočil glavnega diplomatskega nadzornika o opravljenem pregledu na Veleposlaništvu RS v Parizu ter vseh dokumentov organa, ki so bili izdani kot odziv na ta priporočila, zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je z vlogo z dne 15. 5. 2015 zahteval poročilo glavnega diplomatskega nadzornika MZZ o opravljenem pregledu na Veleposlaništvu RS v Parizu, vključno z vsemi njegovimi dodatnimi ugotovitvami in priporočili ter vse dokumente MZZ, ki so bili izdani kot odziv na ta priporočila. Dokumente želi prejeti na elektronska naslova ... in ....

Organ je dne 5. 6. 2015 o zahtevi odločil z odločbo št. 020-27/2015-1 in v izreku odločil, da se zahteva prosilca za posredovanje Poročila o nadzoru v Veleposlaništvu RS v Parizu, vključno z vsemi njegovimi dodatki ugotovitvami in priporočili, ter dokumentov št. DKP-4/2015-19 z dne 3. 4. 2015, št. 4502-2/2015/1 z dne 20. 4. 2015, št. DKP-4/2015-43 z dne 25. 5. 2015 in št. 1001-1/2015/2 z dne 1. 4. 2015, zavrne. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je organ zahtevo prosilca za dostop do Poročila o nadzoru v Veleposlaništvu RS v Parizu (v nadaljevanju Poročilo), vključno z vsemi njegovimi dodatki, ugotovitvami in priporočili, zavrnil zaradi obstoja izjeme iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zahtevano poročilo je namreč v skladu z Zakonom o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/10 in 60/11; v nadaljevanju ZTP) označeno s stopnjo tajnosti »interno«. Nadalje iz obrazložitve izhaja, da je organ v zvezi z drugim delom zahteve (vsi dokumenti MZZ, ki so bili izdani kot odziv na ta priporočila) ugotovil, da se zahteva nanaša na naslednje dokumente:

1. št. DKP-4/2015-19 z dne 3. 4. 2015;
2. št. 4502-2/2015-1 z dne 20. 4. 2015;
3. št. DKP-4/2015-43 z dne 25. 5. 2015 in
4. št. 1001-1/2015/2 z dne 1. 4. 2015.

Dostop do dokumentov pod zaporednima številkama 1 in 3 je organ zavrnil iz razloga izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker gre za podatke, sestavljene zaradi kazenskega pregona in bi njihovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Dostop do dokumentov pod zaporednima številkama 2 in 4 pa je organ zavrnil iz razloga izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker gre za podatke iz dokumentov, sestavljenih v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa in bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa.

Prosilec je pravočasno vložil pritožbo zoper odločbo organa zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Glede zavrnitve dostopa do Poročila, vključno z vsemi njegovimi dodatki ugotovitvami in priporočili, iz razloga izjeme tajni podatek, je prosilec navedel, da izpodbija oceno škodljivih posledic in se sklicuje na prevladujoč javni interes za razkritje Poročila. Prosilec je tako zahteval umik tajnosti po postopku iz 21. člena ZDIJZ v povezavi s četrtim odstavkom 6. člena ZDIJZ. Nadalje je prosilec izpodbijal zavrnitev dostopa do dokumentov organa, ki predstavljajo odziv organa na priporočila glavnega diplomatskega nadzornika o opravljenem nadzoru na Veleposlaništvu RS v Parizu in se prav tako skliceval na prevladujoč javni interes za razkritje dokumentov, o katerem v skladu z 21. členom ZDIJZ na predlog predstojnika odloči Vlada. V kolikor Vlada vseeno meni, da je del informacij treba prekriti, naj razkrije vsaj višino ugotovljenih finančnih nepravilnosti.

Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato je pritožbo z dopisom št. 020-27/2015/5, z dne 16. 7. 2015, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ je še navedel, da s Poročilom IP že razpolaga v okviru drugega pritožbenega postopka, medtem ko je preostale štiri dokumente, ki so bili izdani kot odziv na priporočila nadzora, priložil k odstopu pritožbe. Nadalje je organ navedel, da so v zvezi z zahtevanimi dokumenti organi pregona opravljali poizvedbe pri organu, kar je razvidno iz priloženih odgovorov organa z dne 3. 4. 2015 in 25. 5. 2015, z drugimi informacijami o morebitnem kazenskem pregonu pa organ ne razpolaga.    

Organ je prosilca dne 28. 7. 2015 obvestil, da je Poročilo, v skladu z odločbo IP št. 090-82/2015/9 z dne 15. 7. 2015 s prekritimi osebnimi in tajnimi podatki, objavljeno na spletni strani RTV Slovenija na povezavi http://www.rtvslo.si/files/Slovenija/mzz_poro_____ilo_o_nadzoru_vpa.pdf.

Prosilec je še istega dne organu odgovoril in se zahvalil za informacijo o objavljenem Poročilu ter od organa dodatno zahteval poročilo o nadzoru na Veleposlaništvu RS na Dunaju. 

IP je prosilca dne 5. 8. 2015 pozval, da glede na dejstvo, da se je s Poročilom v obliki delnega dostopa že seznanil, v roku 8 dni od prejema poziva sporoči, ali še vztraja pri pritožbi zoper odločbo organa št. 020-27/2015-1 z dne 5. 6. 2015.

Prosilec je dne 5. 8. 2015 pisno umaknil pritožbo v delu, ki se nanaša na razkritje Poročila, saj je bilo to dejansko objavljeno na spletni strani RTV Slovenija. Nadalje je navedel, da vztraja pri pritožbi v delu, ki se nanaša na razkritje ostalih zahtevanih dokumentov, tj. prvega osnutka poročila (gre za dokument glavnega diplomatskega nadzornika, ki ga je ta predal zunanjemu ministru in slednji še ni posegal v njegovo vsebino, za razliko od končnega poročila o nadzoru, ki ga potrdi zunanji minister!) ter vseh dodatnih ugotovitev in priporočil glavnega diplomatskega nadzornika, ter vseh dokumentov organa, ki so bili izdani kot odziv na ta priporočila. Navedeni dokumenti so namreč bistveni za preverjanje ustreznosti odziva vodstva organa in veleposlanice Stabejeve na ugotovljene nepravilnosti. Organ je nekatere od teh dokumentov opredelil kot dokumente št. DKP-4/2015-19 z dne 3. 4. 2015, št. 4502-2/2015/1 z dne 20. 4. 2015, št. DKP-4/2015-43 z dne 25. 5. 2015 in št. 1001-1/2015/2 z dne 1. 4. 2015, medtem ko prosilec želi vse dokumente povezane z nadzorom, zlasti prvi osnutek poročila, ki ga je glavni diplomatski nadzornik posredoval zunanjemu ministru.

IP je z dopisom št. 090-184/2015/6 z dne 10. 8. 2015 organ pozval za dodatna pojasnila in dokumente.

Organ je z dopisoma št. 020-27/2015/11 z dne 19. 8. 2015 in št. 020-27/2015/16 z dne 24. 8. 2015 IP posredoval naslednje manjkajoče dokumente in dodatna pojasnila:

-       prilogi dopisa št. 4502-2/2015/1 z dne 20. 4. 2015 in priloge dopisa št. DKP-4/2015-43 z dne 25. 5. 2015;

-       da je organ kot odziv na Poročilo do datuma izdaje izpodbijane odločbe izdal dokumente, ki so navedeni v izpodbijani odločbi. Po natančnem pregledu dokumentacije pa je organ našel še depeše št. ZFR150315, št. VPA150212 in št. ZFR150382, ki se nanašajo na izvajanje predlaganih ukrepov iz Poročila in jih tudi posredoval IP. Za navedene depeše je organ ocenil, da ne obstajajo razlogi za zavrnitev dostopa, zato jih je dne 19. 8. 2015 posredoval tudi prosilcu;

-       da je po izdaji izpodbijane odločbe, v času pritožbenega postopka, organ izdal še dokumenta št. 4502-2/2015/3 z dne 15. 7. 2015 in št. 4502-2/2015/6 z dne 11. 8. 2015;

-       da organ, glede na odločitev IP v odločbi št. 090-82/2015 z dne 15. 7. 2015, ne nasprotuje, da se dokumenti št. 4502-2/2015/1 z dne 20. 4. 2015, št. 4502-2/2015/3 z dne 15. 7. 2015, št. 4502-2/2015/6 z dne 11. 8. 2015 in št. 1001-1/2015/2 z dne 1. 4. 2015 posredujejo prosilcu, zato jih je dne 19. 8. 2015 skupaj s prilogami tudi posredoval prosilcu;

-       glede osnutka poročila pa je organ pojasnil, da prosilec v svoji zahtevi in kasneje v pritožbi ni zahteval osnutka poročila. Organ je zato v postopku odločanja o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja štel, da zahteva za dokument sama po sebi ne vsebuje tudi zahteve za (vse) osnutke tega dokumenta. Organ z delnim umikom pritožbe z dne 5. 8. 2015, v katerem je pritožnik navedel, da zahteva dostop do osnutka poročila, namreč ne razpolaga. Organ je zato štel, da zahteva za posredovanje osnutka poročila ni predmet tega postopka. Skladno s tem za omenjeni dokument ne more voditi postopka v zvezi z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja ter predlaga, da IP pritožbo v delu, ki se nanaša na osnutek poročila, kot nedopustno zavrže.      

Obrazložitev k sklepu:

Prosilec je dne 5. 8. 2015 pri IP pisno umaknil pritožbo v delu, ki se nanaša na razkritje Poročila.

Tretji odstavek 256. člena ZUP določa, da če stranka umakne pritožbo, se pritožbeni postopek s sklepom ustavi. Glede na navedeno je IP odločil kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

V tem postopku posebni stroški niso nastali.

Ta sklep je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščen plačila upravne takse.

Obrazložitev k odločbi:

Pritožba ni utemeljena.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP se je najprej opredelil do navedbe prosilca z dne 5. 8. 2015, da vztraja pri pritožbi v delu, ki se nanaša na razkritje prvega osnutka poročila (gre za dokument glavnega diplomatskega nadzornika, ki ga je ta predal zunanjemu ministru in slednji še ni posegel v njegovo vsebino, za razliko od končnega poročila, ki ga potrdi zunanji minister). Po pregledu zahteve z dne 15. 5. 2015 in pritožbe prosilca z dne 7. 7. 2015 je IP ugotovil, da prosilec v vlogi z dne 5. 8. 2015 v tem delu širi svojo zahtevo, zato njegova pritožba v tem delu ni dovoljena. Prosilec ne more v pritožbi ali naknadno širiti svoje zahteve za dostop do informacij javnega značaja, saj je IP vezan na prvotno zahtevo prosilca in pritožbo prosilca, zatorej se širša zahteva prosilca, dana šele dne 5. 8. 2015 (po pritožbi), šteje za novo zahtevo, ki jo je organ prve stopnje dolžan obravnavati kot takšno po ZDIJZ.

Pojasnilo k 1. točki izreka te odločbe:

Po pregledu dokumentov zadeve in ugotavljanju dejanskega stanja je IP ugotovil, da je organ v določenem delu vodil postopek po ZDIJZ brez zahteve prosilca. IP je pri presoji dokumentov št. DKP-4/2015-19 z dne 3. 4. 2015 in št. DKP-4/2015-43 z dne 25. 5. 2015, ali gre za zahtevana dokumenta in dokumenta, ki predstavljata prosto dostopno informacijo ugotovil, da je organ o dostopu do njiju odločal brez zahteve prosilca. Navedena dokumenta namreč ne predstavljata zahtevanih dokumentov, ki jih je zahteval prosilec dne 15. 5. 2015. Iz drugega dela zahteve prosilca jasno izhaja, da je zahteval dostop do vseh dokumentov MZZ, ki so bili izdani kot odziv na priporočila glavnega diplomatskega nadzornika. Iz dokumentov organa št. DKP-4/2015-19 z dne 3. 4. 2015 in št. DKP-4/2015-43 z dne 25. 5. 2015 pa jasno izhaja, da gre za odgovora organa na zaprosili Ministrstva za notranje zadeve, Policije – Policijske uprave Ljubljana, Sektorja kriminalistične policije z dne 17. 3. 2015 in 17. 4. 2015, za posredovanje dokumentacije v zvezi z veleposlanico Veroniko Stabej. Že iz zadeve in nato še iz vsebine navedenih dokumentov je razvidno, da gre za dokumenta, ki ju je organ izdal na zahtevo (zaprosilo) Policije in ne kot odziv na priporočila glavnega diplomatskega nadzornika. Prav tako iz dokumentov izhaja, da Policija preiskave (predkazenskega postopka) ne vodi na podlagi "prijave" organa, ki bi jo bilo mogoče šteti kot odziv na priporočila glavnega diplomatskega nadzornika, temveč na podlagi anonimne prijave.

Izhajajoč iz ugotovljenega dejanskega stanja je IP ugotovil, da je organ v tem delu vodil postopek po ZDIJZ brez zahteve prosilca in da prosilec v vodenje tega postopka izrecno ali molče ni privolil. Organ je namreč v izreku izpodbijane odločbe odločil preko zahtevka, saj je odločil o dostopu do dokumentov organa št. DKP-4/2015-19 z dne 3. 4. 2015 in št. DKP-4/2015-43 z dne 25. 5. 2015, ki jih prosilec sploh ni zahteval. V konkretnem primeru tako ni izpolnjen pogoj iz 128. člena ZUP, ki določa, da je organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, pristojen začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. Iz določb ZDIJZ (glej 15. člen in nadaljnje) nedvomno izhaja, da se postopek dostopa do informacij javnega značaja vodi le na zahtevo prosilca. V upravnem postopku je torej treba izdati odločbo o zadevi, ki je predmet postopka oziroma zahteve, ne pa o nečem, kar se morda smiselno povezuje z zahtevo stranke. Po ZDIJZ je predpisan tudi postopek za dopolnitev zahteve, če je organ ne more obravnavati (18. člen ZDIJZ), kar vključuje tudi dilemo o tem, katero informacijo (natančno) je stranka zahtevala. Zakonska podlaga za možnost reinterpretacije zahteve prosilca namreč ne obstaja.

Upoštevaje vse navedeno je IP, v skladu z 280. členom ZUP, po uradni dolžnosti, na podlagi 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, izrek izpodbijane odločbe v delu, ki se nanaša na dostop do dokumentov organa št. DKP-4/2015-19 z dne 3. 4. 2015 in št. DKP-4/2015-43 z dne 25. 5. 2015 izrekel za ničnega, ker je organ v tem delu izdal odločbo brez zahteve prosilca (128. člen ZUP), prosilec pa pozneje ni izrecno ali molče v to privolil.

Pojasnilo k 2. točki izreka te odločbe:

V tem delu je IP odločal o pritožbi, ki se nanaša na dostop do vseh dodatnih ugotovitev in priporočil glavnega diplomatskega nadzornika ter vseh dokumentov organa, ki so bili izdani kot odziv na ta priporočila (brez dokumentov organa št. DKP-4/2015-19 z dne 3. 4. 2015 in št. DKP-4/2015-43 z dne 25. 5. 2015, za katera je IP v prejšnji točki obrazložitve te odločbe ugotovil, da ne gre za dokumenta, ki sta predmet zahteve prosilca).

Glede na navedeno je IP v pritožbenem postopku ugotavljal naslednje:

-     ali organ razpolaga še z drugimi dodatnimi ugotovitvami in priporočili glavnega diplomatskega nadzornika, kot s tistimi, ki so sestavni del Poročila ter

-     s katerimi dokumenti, ki predstavljajo vse dokumente MZZ, ki so bili izdani kot odziv na ta priporočila, organ razpolaga in ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja.

Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1.     informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2.     organ mora z njo razpolagati in

3.     nahajati se mora v materializirani obliki.

Ker se je prosilec preko spletne povezave http://www.rtvslo.si/files/Slovenija/mzz_poro_____ilo_o_nadzoru_vpa.pdf že seznanil s Poročilom, katerega sestavni del so tudi ugotovitve in priporočila glavnega diplomatskega nadzornika in je prosilec v tem delu tudi umaknil pritožbo (glej obrazložitev k sklepu), je IP primarno ugotavljal, ali organ razpolaga še z dodatnimi ugotovitvami in priporočili glavnega diplomatskega nadzornika. IP je po pregledu dokumentov prvostopne zadeve ter odgovorov organa z dne 19. 8. 2015 in 24. 8. 2015 ugotovil, da organ z dodatnimi ugotovitvami in priporočili glavnega diplomatskega nadzornika ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Manjka pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. IP poudarja, da nima razloga dvomiti v navedbe organa, da ne razpolaga z dodatnimi ugotovitvami in priporočili glavnega diplomatskega nadzornika. Povedano drugače, IP ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga s še katerimi drugimi ugotovitvami in priporočili glavnega diplomatskega nadzornika, kot s tistimi, ki so sestavni del Poročila in se je prosilec z njimi tudi že seznanil, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. IP namreč ugotavlja, da je organ v pritožbenem postopku sodeloval in prosilcu po vložitvi pritožbe brez oklevanja posredoval vse zahtevane dokumente, s katerimi razpolaga (celo dokumente, ki jih je organ izdal po izpodbijani odločbi).

Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da dodatne ugotovitve in priporočila glavnega diplomatskega nadzornika, ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Zato je IP ugotovil, da zahtevi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati. Glede na navedeno je IP zaključil, da je bil postopek v tem delu pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je izrek izpodbijane odločbe v delu, ki se nanaša na dostop do "vseh dodatnih ugotovitev in priporočil glavnega diplomatskega nadzornika" pravilen in na zakonu utemeljen, pritožba pa neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Nadalje je IP ugotavljal, ali je organ utemeljeno in pravilno zavrnil dostop do vseh dokumentov MZZ, ki so bili izdani kot odziv na priporočila glavnega diplomatskega nadzornika v zvezi z nadzorom v Veleposlaništvu RS v Parizu. IP je ugotovil, da je bil postopek v tem delu zahteve prosilca pred organom prve stopnje pomanjkljiv, ker so bila nepopolno ugotovljena dejstva. Organ namreč ni ugotovil, da se tudi depeše št. ZFR150315 z dne 25. 3. 2015, št. VPA150212 z dne 8. 4. 2015 in št. ZFR150382 z dne 16. 4. 2015 nanašajo na zahtevo prosilca. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tudi obrazložitev v tem delu pomanjkljiva, saj se organ sploh ni opredelil do depeš. Glede na navedeno je IP na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP v tem delu postopek dopolnil in odpravi omenjeno pomanjkljivost.

V pritožbenem postopku je IP tako ugotovil, da so predmet presoje v tem delu pritožbe dokumenta št. 4502-2/2015-1 z dne 20. 4. 2015 in št. 1001-1/2015/2 z dne 1. 4. 2015 ter depeše št. ZFR150315 z dne 25. 3. 2015, št. VPA150212 z dne 8. 4. 2015 in št. ZFR150382 z dne 16. 4. 2015. Nadalje je IP ugotovil, da je organ navedene dokumente prosilcu v celoti posredoval na elektronski naslov z dopisom št. 020-27/2015/12 dne 19. 8. 2015. Glede na navedeno je IP ugotovil, da je prosilec vse dokumente, ki predstavljajo zahtevane dokumente (odziv organa na priporočila glavnega diplomatskega nadzornika v zvezi z nadzor v Veleposlaništvu RS v Parizu) in s katerimi organ razpolaga, že pridobil, vendar v celoti šele po izdaji izpodbijane odločbe.

IP ugotavlja, da prosilec v zvezi z zahtevo in pritožbo za dostop do dokumentov organa, ki predstavljajo odziv organa na priporočila glavnega diplomatskega nadzornika, nima več pravovarstvenega interesa, ker je bilo njegovi zahtevi za dostop že ugodeno in mu je organ zahtevane dokumente v celoti tudi že posredoval. IP je mnenja, da isti prosilec v postopku po ZDIJZ ne more več kot enkrat zahtevati iste informacije javnega značaja, saj zato nima več pravovarstvenega interesa, če je bilo njegovi predhodni zahtevi za dostop že ugodeno. Zaradi tega lahko organ takrat, ko prejme zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki jo je prosilcu že poslal, takšno zahtevo zavrže na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. V konkretnem primeru je prosilec dokumente sicer pridobil po izpodbijani odločbi, vendar ker prosilec z dokumenti že razpolaga, to pomeni, da nima več pravovarstvenega interesa, in se pritožba v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrne.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper ta sklep in odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Monika Voga, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka