prosilec - Osnovna šola Jožeta Krajca Rakek
+ -Številka: 090-183/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval podatke o ukrepanju zoper posamične dogodke v šoli, informacije o različnem obravnavanju otrok in podatke o višini in porabi sredstev, zbranih v akciji zbiranja odpadnega papirja. Organ je prosilcu delno ugodil in mu posredoval podatke o višini in porabi sredstev, zbranih v akciji zbiranja odpadnega papirja, s katerimi je razpolagal, v preostalem delu pa je zahtevno prosilca zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov učencev in zaradi tega, ker organ, z dokumenti o različnem obravnavanju otrok ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena, zato je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.ODLOČBA:Številka: 090-183/2015/4Datum: 14. 9. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 6. 7. 2015, zoper odločbo Osnovne šole »Jožeta Krajca« Rakek, Partizanska 28, 1381 Rakek (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2015-3 z dne 23. 6. 2015, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožba prosilca z dne 6. 7. 2015 zoper odločbo Osnovne šole »Jožeta Krajca« Rakek št. 090-1/2015-3 z dne 23. 6. 2015, se zavrne.2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je dne 1. 6. 2015 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je navedel, da želi naslednje podatke:1. Pojasnila glede ukrepanja zoper učence (ali šola opozori učenca, če stori napako, ali obvesti starše), v zvezi s konkretnim primerom … v prvi triadi in primerom … v prvi triadi. Kako se šola s takšnimi problemi spopada, ali je šola obvestila ustrezne organe (CSD, policijo), oz. ali je šola reševala vse interno brez zapisnikov in obveščanj organov.2. Pojasnila, zakaj šola ločuje dosežke otrok, ki ne izhajajo iz šolskih aktivnosti (jih ne objavi po ozvočenju) z dosežki otrok, ki predstavljajo šolo kot tako. Prosilec ne razume, zakaj otroci, ki v zasebni sferi dosežejo uspeh, niso enako objavljeni kot otroci, ki dosežejo uspeh, povezan s šolo. Izvedeti želi, na podlagi katerih pravilnikov, uredb, navodil ali zakonov, vodstvo šole dovoljuje zaničevanje učencev, ki ne zastopajo šole in zakaj šola učence, ki zastopajo šolo, privilegira. Izvedeti želi, na podlagi pritožb katerih staršev je bila taka odločitev sprejeta.3. Koliko denarja od zbranega papirja dejansko prejmejo učenci 9. razredov in kako šola porabi denar, ki ga učenci ne prejmejo. Prejeti želi dokazano s številkami, koliko denarja je bilo v posameznih letih zbranih ob zbiralnih akcijah papirja, ter koliko je na podlagi tega šola prejela na račun. Hkrati želi prejeti obračun porabe teh sredstev za posamezno šolsko leto (koliko so bili stroški priprav, materiala, koliko denarja je ostalo) in na podlagi katerega temelja je šola lahko obdržala sredstva, ki niso bila njena.Prosilec je v zahtevi navedel tudi več svojih osebnih mnenj, kaj bi organ moral storiti in več osebnih stališč glede postopanja organa, ki jih IP v svoji odločbi zaradi nerelevantnosti za konkreten postopek ni povzemal.Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-1/2015-3 z dne 23. 6. 2015, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil, in sicer v delu, v katerem zahteva informacijo o višini zbranih sredstev v posameznih letih iz naslova zbiranja starega odpadnega papirja s strani učencev 9. razreda ter o namenski porabi teh sredstev. Organ je prosilcu posredoval evidenco o porabi sredstev za valeto za leta 2011 do 2015. V preostalem delu je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi je organ navedel, da se sredstva, ki so jih devetošolci zbrali v akciji zbiranja starega odpadnega papirja, namensko porabljena za izvedbo valete, in sicer za nakup oz. plačilo hrane, pijače, aranžmajev, fotografij, cvetja, izdelavo majic ter kritje tekočih stroškov (fotokopiranje, tiskanje vabil, poštnina, kuverte…). Organ je zavrnil zahtevo v delu, ki se nanaša na ukrepanje v konkretnih primerih v prvi triadi. Morebitni dokumenti, ki bi nastali v zvezi s takimi dogodki, predstavljajo osebne podatke učencev, razkritje takih dokumentov pa bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Organ je zahtevo prosilca zavrnil tudi v delu, ki se nanaša na 2. točko zahteve, saj organ s takšnim dokumentom ne razpolaga. Organ je glede navedenega pojasnil, da so učenci, ki trenirajo v klubih nagrajeni in pohvaljeni v klubih, organ pa po radiu objavi le rezultate učencev, dosežene na področnih in državnih tekmovanjih, ki jih vodijo učitelji pri organu. Organ je sicer pred tem objavljal vse dosežke, vendar je bil zaradi obsežnega trajanja posameznih objav (v škodo pouku), z učitelji dosežen dogovor, da se objavlja le dosežke učencev, ki na različnih področjih in v različnih disciplinah zastopajo šolo. Organ je prosilca tudi napotil na svojo spletno stran, kjer so javno dostopni vsi notranji akti organa.Prosilec je v pritožbi z dne 6. 7. 2015 navedel, da je iz pojasnil organa razvidno, da niso obravnavali dogodkov … prve triade in ukrepali zoper osebe, …. Prosilec navaja, da zaradi …, … ne bo prestopil šolskega praga, če ne bo zagotovljena vsaj minimalna ustrezna varnost. Dodaja, da so navedbe organa, da zaradi osebnih podatkov učencev ne morejo posredovati dokumentov, le izgovor, saj je prosilec sam organu posredoval ime in priimek učenca. Prav tako lahko te podatke tudi potemnijo in mu posredujejo preostali del besedila. Dalje navaja, da je napotitev na interne akte irelevantna, saj ga ni zanimalo, kako naj bi organ postopal, temveč kako je organ postopal v konkretnih primerih. Organ bi moral poskrbeti, da se takšni primeri obelodanijo, ne pa skrivajo in pometajo pod preprogo. Prosilec je navedel, da je napačno stališče organa, da je objava dosežkov otrok posegala v čas pouka, saj so se dosežki objavljali enkrat mesečno, v času glavnega odmora. Meni, da bi taka objava pomenila spodbudo tudi drugim otrokom. Po mnenju prosilca organ hvali le ene otoke, dosežkov drugih pa ne priznava. S tem je kršena enakost učencev. Dodatno je navedel, da iz dokumentov, ki jih je prejel, ni razvidno, ali je šola imela soglasje vseh učencev 9. razredov, da so se stvari nakupile pri osebah, ki so izdale račune, niti na kakšen način so do teh oseb prišli, predvsem pa ni navedeno, kaj je šola naredila z ostankom sredstev (torej si jih je prilastila brez soglasja vseh učencev). Zahteva, da IP naloži organu, da mu dostavi fotokopije zahtevanih dokumentov … s prekritimi osebnimi podatki in da IP pozove organ k ukinitvi delanja razlik med učenci. Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-1/2015-5 z dne 16. 7. 2015 odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu je organ še dodatno pojasnil, da je prosilec v svoji zahtevi zahteval pojasnila o ukrepanju, izražal mnenje o tem, kako bi šola morala ukrepati in navajal očitke o domnevnem zaničevanju učencev. Organ je v delu, v katerem je bilo mogoče razumeti, da prosilec zahteva dokumentacijo, ki predstavlja informacije javnega značaja, obravnaval zahtevo in prosilcu delno ugodil. V delu, kjer prosilec zahteva pojasnila, kako šola ukrepa zoper učence v primeru …, pa šola s tako dokumentacijo ne razpolaga v materialni obliki oziroma taka dokumentacija predstavlja vzgojno obravnavo posameznih otrok (ki niso prosilčevi), zaradi česar je bilo potrebno zahtevo prosilca v tem delu zavrniti zaradi varstva osebnih podatkov. V delu, kjer prosilec izraža stališča in pričakovanja, kako bi bilo potrebno ravnati v posameznih primerih, pa organ pojasnjuje, da njegove zahteve ni bilo mogoče obravnavati kot zahteve po ZDIJZ.IP je z dopisom št. 090-183/2015/2 z dne 23. 7. 2015 od organa zahteval posredovanje dokumentacije, ki jo je zahteval prosilec in jo dne 28. 8. 2015 tudi prejel.Pritožba ni utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;2. organ mora z njo razpolagati;3. nahajati se mora v materializirani obliki.V zvezi s 1. točko prosilčeve zahteve (ukrepanje v primeru zaznanega nasilnega ravnanja nad konkretnimi učenci), IP ugotavlja, da organ z dokumenti razpolaga in da se ti nahajajo v materializirani obliki.IP se je nato v nadaljevanju osredotočil na ključno vprašanje – ali navedeni dokumenti vsebujejo osebne podatke učencev in ali je kljub temu mogoč delni dostop do navedenih dokumentov. 3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 9. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon.Po vpogledu v zahtevane dokumente je IP ugotovil, da so dokumenti takšne narave, da v celoti predstavljajo izjemo varstva osebnih podatkov, saj v celoti opisujejo konkretno dogajanje, ki je vezano na konkretne učence, razkritje kateregakoli dela dokumenta pa bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. V dokumentih gre namreč za opis dogajanja v konkretnih primerih, opis ukrepanja učiteljev in razvoj nadaljnjih dogodkov. Zaradi specifičnosti situacij in dejstva, da so obravnavane osebe mladoletne, IP zaključuje, da dokumentov ni mogoče razkriti niti deloma. Napačno je stališče prosilca, da predstavlja osebni podatek samo ime in priimek posameznega učenca, s katerim je že seznanjen, zaradi česar želi dostop do preostalega dokumenta. IP je zato ugotovil, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, saj ne obstaja zakonska podlaga, ki bi prosilcu dovoljevala seznanitev z osebnimi podatki učencev. Slednji pa so prepleteni v celotnih dokumentih na tak način, da delni dostop do dokumentov ni mogoč.V zvezi z 2. točko prosilčeve zahteve (na podlagi česa šola razlikuje med dosežki učencev) je IP ugotovil, da organ ne razpolaga z dokumentom, iz katerega bi izhajali kriteriji, katere učence šola izpostavi v javnem ozvočenju in katerih ne. Organ je v postopku večkrat, tudi prosilcu, pojasnil, zakaj so v ozvočenju šole izpostavljeni le tisti dosežki, ki so v povezavi z dejavnostmi šole. IP na tem mestu ugotavlja, da nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da ne razpolaga z dokumenti o tem, zakaj dosežkov, ki jih učenci dosežejo v zasebni sferi, ne objavljajo. IP ob reševanju te pritožbe tudi ni mogel posumiti, da organ z navedenimi dokumenti razpolaga, vendar jih prosilcu ne želi posredovati, saj je organ natančno pojasnil, zakaj preostalih dosežkov ne objavljajo. IP je zato ugotovil, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumenta, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati.V zvezi s 3. točko prosilčeve zahteve (poraba sredstev, zbranih v akciji zbiranja odpadnega papirja) je IP ugotovil, da je organ prosilcu posredoval dokumente, s katerimi razpolaga, kot tudi dodatna pojasnila glede porabe teh sredstev. IP ugotavlja, da z drugimi dokumenti, ki bi bili predmet zahteve prosilca iz te točke, organ ne razpolaga, zaradi česar jih prosilcu tudi ne more posredovati. Na tem mestu IP pojasnjuje, da izhajajoč iz 4. člena ZDIJZ, organ ni dolžan ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Organ na podlagi ZDIJZ prosilcu tudi ni dolžan dajati pojasnil glede očitkov in stališč, ki jih slednji ima. ZDIJZ varuje pravico posameznika zahtevati dokumente, ki že obstajajo, ne pa tudi pravice do pojasnil in odgovorov na očitke. Organ z dokumenti, iz katerih bi izhajali podatki na način, kot bi se z njimi želel seznaniti prosilec, ne razpolaga, prav tako pa ga ni dolžan na zahtevo prosilca ustvariti, zato pritožbi prosilca tudi v tem delu ni mogoče ugoditi.IP še poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav., svetovalka Informacijskega pooblaščencaInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,Informacijska pooblaščenka