prosilka - Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij
+ -Številka: 090-180/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
POVZETEK:Prosilka je na organ naslovila zahtevo za »pridobitev dokumentov v kontekstu ZDIJZ«, v kateri je navedla, da želi pridobiti uradne zaznamke opravljenih razgovorov z obsojenci, ki so bili v kritičnem času v bližini ter predlog oddelčne strokovne skupine 2. Oddelka. Organ je izdal odločbo, s katero je zavrnil dostop do uradnih zaznamkov in do predloga oddelčne strokovne skupine 2. oddelka z dne 8. 12. 2014, pri čemer se je skliceval na varstvo osebnih podatkov na podlagi ZVOP-1 in Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Organ je v obrazložitvi odločbe navedel, da osebni podatki, vsebovani v zahtevanih dokumentih, ne predstavljajo prosto dostopnih informacij javnega značaja, dostop do dokumentov pa tudi na podlagi delnega dostopa ni mogoč. Prosilka se je pritožila. Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP. IP je ocenil, da v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa ni mogoče omogočiti dostopa do zahtevanih informacij, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke, saj jih glede na vsebino postavljene zahteve ni mogoče izločiti iz dokumenta, na način, ki ne bi ogrozil njihove zaupnosti. IP kot argument za svojo odločitev navaja nedavno sprejeto stališče Upravnega sodišča Republike Slovenije, ki se je v sodbi IU 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014 v primeru, ko je prosilec zahteval osebne podatke o točno določeni osebi, postavilo na stališče, da delni dostop do zahtevanih podatkov v takšnem primeru ni mogoč, saj glede na zadevo, iz dokumentacije ni mogoče izločiti ali prekriti vsebine podatkov, ne da bi se s tem ogrozila njegova zaupnost. Sodišče je še dodalo, da je tožnik zahteval podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, zato tudi prikritje njegovih osebnih podatkov ne more prikriti njegove prepoznavnosti. Ip je pritožbo prosilke na podlagi navedenega zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-180/2015/2Datum: 31. 8. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………………… (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, Jesenkova ulica 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2015/122 z dne 29. 6. 2015, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:1. Pritožba prosilke zoper odločbo Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, št. 090-1/2015/122 z dne 29. 6. 2015, se zavrne. 2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.O b r a z l o ž i t e v :Prosilka je dne 9. 6. 2015 na organ naslovila zahtevo za »pridobitev dokumentov v kontekstu ZDIJZ«, v kateri je navedla, da želi pridobiti uradne zaznamke opravljenih razgovorov z obsojenci, ki so bili v kritičnem času v bližini ter predlog oddelčne strokovne skupine 2. oddelka z dne 8. 12. 2014.Organ je dne 29. 6. 2015 izdal odločbo št. 090-1/2015/122, s katero je zavrnil dostop do uradnih zaznamkov in do predloga oddelčne strokovne skupine 2. oddelka z dne 8. 12. 2014, pri čemer se je skliceval na varstvo osebnih podatkov na podlagi ZVOP-1 in Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Organ je v obrazložitvi odločbe navedel, da osebni podatki, vsebovani v zahtevanih dokumentih, ne predstavljajo prosto dostopnih informacij javnega značaja, dostop do dokumentov pa tudi na podlagi delnega dostopa ni mogoč. Organ je navedel, da predlog oddelčne strokovne skupine 2. oddelka z dne 8. 12. 2014, ne obstaja.Prosilka se je dne 2. 7. 2015 pritožila in v pritožbi navedla, da organ na podlagi njenih izkušenj in vedenja, nima nikakršnih problemov z anonimizacijo odločb, v katerih obravnava druge obsojence in navaja primera, ko je organ, kot navaja prosilka, odločbo anonimiziral v osmih oziroma štirih potezah. Prosilka doda, da pričakuje, da bo »prišla« do zahtevanih dokumentov.Organ po prejemu pritožbe prosilke izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-1/2015/133 z dne 10. 7. 2015, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.Pritožba ni utemeljena. IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.IP primarno ugotavlja, da organ v zavrnilni odločbi ni navedel oz. konkretno opredelil posameznih dokumentov, ki naj bi bili predmet njegovega odločanja, ampak zgolj pavšalno govori o »uradnem zaznamku oziroma uradnih zaznamkih…«. Organu bi morali biti njegovi lastni dokumenti poznani, zato se od organa pri presoji zahteve pričakuje oziroma celo zahteva, da je določen, zlasti v smislu, katere dokumente je v okviru postavljene zahteve obravnaval. IP ugotavlja, da tak izrek izpodbijane odločbe ni določen, saj zgolj navedba splošnih izrazov, brez konkretne opredelitve dokumenta, ne omogoča določljivosti, ki jo zahteva zakon. V konkretnem primeru izrek izpodbijane odločbe ni določen, torej ni v skladu s šestim odstavkom 213. člena ZUP, s čimer je organ storil bistveno kršitev pravil upravnega postopka (7. točka drugi odstavek 237. člen ZUP). IP ugotavlja, da tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, kateri dokumenti oziroma uradni zaznamki, so sploh bili predmet presoje in zakaj predstavljajo izjemo v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se sklicuje organ v odločbi. Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično v pritožbenem postopku odpravil sam v skladu s prvim odstavkom 251. člena ZUP.IP je dne 25. 8. 2015 organ pozval, naj pojasni, kateri uradni zaznamek oziroma uradni zaznamki, so bili predmet presoje organa. Organ je dne 25. 8. 2015 pojasnil, da je bil predmet presoje en uradni zaznamek, to je uradni zaznamek o opravljenem razgovoru št. O-79/2014 z dne 12. 11. 2014. IP na podlagi pojasnila ter odločbe organa prve stopnje ugotavlja, da sta predmet presoje v konkretnem pritožbenem postopku naslednja dokumenta:- predlog oddelčne strokovne skupine 2. oddelka z dne 8. 12. 2014 ter- uradni zaznamek o opravljenem razgovoru št. O-79/2014 z dne 12. 11. 2014.Predlog oddelčne strokovne skupine 2. oddelka z dne 8. 12. 2014:Ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na to, da zahtevanega dokumenta nima in ker prosilkina pritožba izhaja iz domneve o neobstoju zahtevanega dokumenta, je bilo v pritožbenem postopku potrebno, v skladu z definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokument obstaja oziroma, ali organ z njim razpolaga. IP je zato organ pozval, naj še dodatno pojasni:- zakaj dokumenta nima oziroma z njim ne razpolaga, - ali je pri organu praksa, da so predlogi strokovnih skupin ustni ter- na kakšni podlagi je predlog zapisan v dokumentu št. 720-610/2014/97 z dne 11. 2. 2015, s katerim razpolaga prosilka in se nanj tudi sklicuje v zahtevi. Po pozivu IP je organ dne 26. 8. 2015 posredoval pojasnilo in dokument št. 720-610/2014/97 z dne 11. 2. 2015.Organ je v pojasnilu zapisal, da je bil dokument št. 720-610/2014/97 z dne 11. 2. 2015 pripravljen na podlagi prijave disciplinske kršitve, kar izhaja tudi iz same vsebine. Oddelčno strokovno skupino v zavodu predstavljajo vodja oddelka, operativni vodja, psiholog, socialni delavec in pedagogi, ki opravljajo delo v posameznem oddelku, poleg lahko sodelujejo tudi terapevt za obravnavo odvisnosti ter drugi strokovni delavci. Gre torej za tim sodelavcev/strokovnih delavcev, ki skupno obravnavajo posamezen primer, zato so njihovi zaključki velikokrat ustni. Vodja oddelka oz. njegov namestnik pa nato posamezne odločitve oz. predloge predstavita vodstvu zavoda (organa). Organ je pojasnil, da so v nekaterih primerih, ko se npr. obravnava posamezne vloge obsojencev (kot so vloge v zvezi z zunaj zavodskimi ugodnostmi), odločitve oddelčne strokovne skupine navedene oz. zapisane tudi v zapisniku. Organ je izpostavil, da je bil v konkretnem primeru predlog oz. odločitev oddelčne strokovne skupine z dne 8. 12. 2014, podana ustno. IP na podlagi posredovane dokumentacije in pojasnila organa ugotavlja, da dokument »predlog oddelčne strokovne skupine 2. oddelka z dne 8. 12. 2014« ne obstaja, tak predlog je le zapisan v dokumentu št. 720-610/2014/97 z dne 11. 2. 2015, s katerim pa prosilka že razpolaga.ZDIJZ v 4. členu podaja definicijo informacije javnega značaja, ki je zgolj in edino že ustvarjen oziroma obstoječ dokument. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci in ne IP, pa po ZDIJZ nimajo nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej na zahtevo prosilca ustvari določen dokument. Ključnega pomena je torej, da je informacija, ki se zahteva, že ustvarjena. Ne zadostuje niti, da je organ po zakonu ali predpisu dolžan izdelati določeno informacijo. IP dodaja, da prosilka v pritožbi ni izkazala oziroma navedla nobenih utemeljenih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da zahtevani dokument dejansko obstaja. Mnenje prosilca, da bi zahtevani dokumenti pri organu morali obstajati, ne more v ničemer spremeniti dejstva, da dokumenti pri organu dejansko ne obstajajo. Organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga (iz kateregakoli razloga), prosilki namreč ne more posredovati.Poudariti je treba še, da pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. IP tudi nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da pridobi oziroma ustvari dokument, ki je predmet zahteve. IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. Po preučitvi celotne zadeve (obrazložitve organa in spisne dokumentacije), IP ugotavlja, da organ ne razpolaga s »predlogom oddelčne strokovne skupine 2. oddelka z dne 8. 12. 2014«, kar pomeni, da kriterij materializirane oblike za predmetni dokument ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Odločitev organa je torej (glede neobstoja predmetnega predloga) pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.Uradni zaznamek o opravljenem razgovoru št. O-79/2014 z dne 12. 11. 2014:Organ se je v izpodbijani odločbi pri zavrnitvi dostopa do »uradnih zaznamkov«, ki je, kot je ugotovil IP v pritožbenem postopku, le en uradni zaznamek o opravljenem razgovoru št. O-79/2014 z dne 12. 11. 2014, skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov na podlagi ZVOP-1 in Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.Ker prosilkina pritožba izhaja iz domneve, da je organ prekril preveč podatkov oziroma, da na zahtevanih dokumentih prosilki ni pravilno omogočil niti delnega dostopa do zahtevanih dokumentov, je IP v nadaljevanju s pregledom oziroma vpogledom v uradni zaznamek o opravljenem razgovoru št. O-79/2014 z dne 12. 11. 2014 ugotavljal, ali so pritožbene navedbe prosilke utemeljene.IP pojasnjuje, da če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa zakon, torej ZDIJZ. ZDIJZ nikjer ne določa, da dokumentacija o obsojencih ni informacija javnega značaja, temveč v 6. in 5. a členu ZDIJZ določa izjeme, ki jih je mogoče uporabiti pri odločanju o dostopu do informacij javnega značaja. Iz ZDIJZ torej izhaja jasno izražen namen zakonodajalca, da se dokumentacija o obsojencih ne izključi iz dometa ZDIJZ sama po sebi, ampak šele, če bi razkritje konkretnega podatka v konkretnem zahtevanem dokumentu npr. predstavljalo kršitev varstva osebnih podatkov (3. točka 6. člena ZDIJZ). Zato je sklicevanje organa na Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (UL RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 54/15, v nadaljevanju ZIKS-1) v konkretnem postopku povsem nerelevantno, saj ta ne ureja vprašanja dostopa do informacij javnega značaja. ZIKS-1 v konkretnem primeru torej ni mogoče upoštevati kot specialnejšega zakona v razmerju do »splošnejšega« ZDIJZ, saj predpisa vsak zase urejata različne pravice različnih subjektov, prav tako pa je namen njunega urejanja povsem drugačen. Res je, da se oba predpisa v konkretnem primeru dotakneta urejanja dostopa do istega dokumenta, vendar ZIKS-1 v 38. členu ureja pravice obsojencev oziroma drugih taksativno določenih oseb glede seznanitve z, v času prestajanja zaporne kazni, zbranimi podatki, medtem ko ZDIJZ ureja dostop do posameznih informacij javnega značaja - t. j. informacij, ki izvirajo iz delovnega področja organa, nahajajo pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (4. člen ZDIJZ). ZIKS-1 ščiti zaupnost dokumentacije posameznega obsojenca s tem, da taksativno določa, kdo ima pravico do neoviranega vpogleda v zbrane podatke, ZDIJZ pa določa pravico vsakogar (pravnih in fizičnih oseb) do prostega dostopa do informacij javnega značaja. Osebni podatki3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. IP po vsebinskem pregledu uradnega zaznamka o opravljenem razgovoru št. O-79/2014 z dne 12. 11. 2014, ugotavlja, da vsebuje naslednje osebne podatke: ime in priimek obsojencev, poleg navedenih podatkov pa še druge njihove osebne podatke oziroma lastnosti, na podlagi katerih je posameznik - obsojenec prav tako določljiv. V obravnavani zadevi sta torej bistveni dve izhodišči:- dokumenti so informacije javnega značaja, saj gre za dokumentacijo, ki izvira iz delovnega področja organa, obstaja v materializirani obliki, organ pa z njo razpolaga;- zahtevana informacija javnega značaja vsebuje osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo
kršitev določb ZVOP-1 o obdelavi osebnih podatkov.Glede navedenih osebnih podatkov IP pojasnjuje, da razkritje osebnega podatka, skladno s 3. točko 6. člena ZVOP-1, predstavlja obdelavo osebnih podatkov, zato je treba za presojo dopustnosti razkritja upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon.IP ni našel zakonske podlage za razkritje navedenih osebnih podatkov, ti podatki torej predstavljajo varovane osebne podatke.Delni dostop do zahtevanega dokumentaKer so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za uporabo izjeme iz 3. točke 1. odstavka 6. člena
ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov), je potrebno nadalje preveriti možnost uporabe 7. člena ZDIJZ, ki ureja delni dostop do informacije javnega značaja. V obravnavani zadevi je torej bistveno vprašanje, ali je možno na podlagi 7. člena ZDIJZ izvesti delni dostop do zahtevane dokumentacije na način, da iz preostalih podatkov v dokumentih ne bo mogoče določiti posameznika (obsojenca).7. člen ZDIJZ določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005, št. 119/2007 in 95/2011) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). IP je ocenil, da v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa ni mogoče omogočiti dostopa do zahtevanih informacij, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke, saj jih glede na vsebino postavljene zahteve ni mogoče izločiti iz dokumenta, na način, ki ne bi ogrozil njihove zaupnosti. IP kot argument za svojo odločitev navaja nedavno sprejeto stališče Upravnega sodišča Republike Slovenije, ki se je v sodbi IU 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014 v primeru, ko je prosilec zahteval osebne podatke o točno določeni osebi, postavilo na stališče, da delni dostop do zahtevanih podatkov v takšnem primeru ni mogoč, saj glede na zadevo, iz dokumentacije ni mogoče izločiti ali prekriti vsebine podatkov, ne da bi se s tem ogrozila njegova zaupnost. Sodišče je še dodalo, da je tožnik zahteval podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, zato tudi prikritje njegovih osebnih podatkov ne more prikriti njegove prepoznavnosti. Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da je izpodbijana odločitev organa pravilna, zato je IP pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 251. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa prve stopnje.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,svetovalka pooblaščenca Informacijski pooblaščenecMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka