prosilka - Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij
+ -Številka: 090-179/2015
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:Prosilka je na organ naslovila zahtevo v kateri je navedla, da želi pridobiti uradne zaznamke opravljenih razgovorov z obsojenci, iz katerih je strokovna delavka črpala elemente predmetnega zapisa posameznikovih (naveden z imenom in priimkom) osebnih karakteristik. Organ je prosilki zavrnil dostop do zahtevane dokumentacije zaradi varstva osebnih podatkov. Prosilka je zoper odločbo organa pravočasno vložila pritožbo. Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP je ocenil, da v obravnavanem primeru tudi z institutom delnega dostopa ni mogoče omogočiti dostopa do zahtevanih informacij, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke, saj jih glede na vsebino postavljene zahteve ni mogoče izločiti iz dokumenta, na način, ki ne bi ogrozil njihove zaupnosti. Odločitev organa je bila torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-179/2015/2Datum: 21. 8. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………..(v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, Jesenkova ulica 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2015/124 z dne 30. 6. 2015, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:1. Pritožba prosilke zoper odločbo Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, št. 090-1/2015/124 z dne 30. 6. 2015, se zavrne. 2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :Prosilka je dne 9. 6. 2015 na organ naslovila zahtevo za »pridobitev dokumentov v kontekstu ZDIJZ«, v kateri je navedla, da želi pridobiti uradne zaznamke opravljenih razgovorov z obsojenci, iz katerih je ………….. črpala elemente predmetnega zapisa sinovih (naveden z imenom in priimkom) osebnih karakteristik.Organ je dne 30. 6. 2015 izdal odločbo št. 090-1/2015/124, s katero je zavrnil dostop dveh uradnih zaznamkov, pri čemer se je skliceval na varstvo osebnih podatkov na podlagi ZVOP-1 in Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Organ je v obrazložitvi odločbe navedel, da osebni podatki, vsebovani v zahtevanih dokumentih, ne predstavljajo prosto dostopnih informacij javnega značaja, dostop do dokumentov pa tudi na podlagi delnega dostopa ni mogoč.Prosilka se je dne 2. 7. 2015 pritožila in v pritožbi navedla, da organ na podlagi njenih izkušenj in vedenja, nima nikakršnih problemov z anonimizacijo odločb, v katerih obravnava druge obsojence in navaja primera, ko je organ, kot navaja prosilka, odločbo anonimiziral v osmih oziroma štirih potezah. Organ po prejemu pritožbe prosilke izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-1/2015/134 z dne 10. 7. 2015, z vso pripadajočo dokumentacijo, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.Pritožba ni utemeljena. IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da ni sporno, da je organ v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zavezanec po tem zakonu ter da zahtevane informacije sodijo v njegovo delovno področje.IP na podlagi odločbe organa prve stopnje in pritožbenih navedb prosilke ugotavlja, da je predmet presoje v konkretnem pritožbenem postopku:- dokument o pogovoru z dne 12. 11. 2014 št. O-79/2014,- dokument o pogovoru z dne 14. 11. 2014 št. O-177/2014.Organ se je v izpodbijani odločbi pri zavrnitvi dostopa do informacij javnega značaja skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov na podlagi ZVOP-1 in Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.Ker prosilkina pritožba izhaja iz domneve, da je organ prekril preveč podatkov oziroma, da na zahtevanih dokumentih prosilki ni pravilno omogočil niti delnega dostopa do zahtevanih dokumentov, je IP v nadaljevanju s pregledom oziroma vpogledom v zahtevane dokumente ugotavljal, ali so pritožbene navedbe prosilke utemeljene.IP pojasnjuje, da če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa zakon, torej ZDIJZ. ZDIJZ nikjer ne določa, da dokumentacija o obsojencih ni informacija javnega značaja, temveč v 6. členu ZDIJZ določa izjeme, ki jih je mogoče uporabiti pri odločanju o dostopu do informacij javnega značaja. Iz ZDIJZ torej izhaja jasno izražen namen zakonodajalca, da se dokumentacija o obsojencih ne izključi iz dometa ZDIJZ sama po sebi, ampak šele, če bi razkritje konkretnega podatka v konkretnem zahtevanem dokumentu npr. predstavljalo kršitev varstva osebnih podatkov (3. točka 6. člena ZDIJZ). Zato je sklicevanje organa na Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (UL RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 54/15, v nadaljevanju ZIKS-1) v konkretnem postopku povsem nerelevantno, saj ta ne ureja vprašanja dostopa do informacij javnega značaja. ZIKS-1 v konkretnem primeru torej ni mogoče upoštevati kot specialnejšega zakona v razmerju do »splošnejšega« ZDIJZ, saj predpisa vsak zase urejata različne pravice različnih subjektov, prav tako pa je namen njunega urejanja povsem drugačen. Res je, da se oba predpisa v konkretnem primeru dotakneta urejanja dostopa do istega dokumenta, vendar ZIKS-1 v 38. členu ureja pravice obsojencev oziroma drugih taksativno določenih oseb glede seznanitve z, v času prestajanja zaporne kazni, zbranimi podatki, medtem ko ZDIJZ ureja dostop do posameznih informacij javnega značaja - t. j. informacij, ki izvirajo iz delovnega področja organa, nahajajo pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (4. člen ZDIJZ). ZIKS-1 ščiti zaupnost dokumentacije posameznega obsojenca s tem, da taksativno določa, kdo ima pravico do neoviranega vpogleda v zbrane podatke, ZDIJZ pa določa pravico vsakogar (pravnih in fizičnih oseb) do prostega dostopa do informacij javnega značaja. Osebni podatki3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. IP po vsebinskem pregledu dokumentov, ki so predmet odločanja v konkretnem postopku, ugotavlja, da osebne podatke vsebujeta oba zahtevana dokumenta. Dokumenta vsebujeta ime in priimek obsojenca(cev), poleg navedenih podatkov pa še druge njihove osebne podatke oziroma lastnosti, na podlagi katerih je posameznik - obsojenec prav tako določljiv. V obravnavani zadevi sta torej bistveni dve izhodišči:- dokumenti so informacije javnega značaja, saj gre za dokumentacijo, ki izvira iz delovnega področja organa, obstaja v materializirani obliki, organ pa z njo razpolaga;- zahtevana informacija javnega značaja vsebuje osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo
kršitev določb ZVOP-1 o obdelavi osebnih podatkov.Glede navedenih osebnih podatkov IP pojasnjuje, da razkritje osebnega podatka, skladno s 3. točko 6. člena ZVOP-1, predstavlja obdelavo osebnih podatkov, zato je treba za presojo dopustnosti razkritja upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon.IP ni našel zakonske podlage za razkritje navedenih osebnih podatkov, ti podatki torej predstavljajo varovane osebne podatke.Delni dostop do zahtevanega dokumentaKer so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za uporabo izjeme iz 3. točke 1. odstavka 6. člena
ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov), je potrebno nadalje preveriti možnost uporabe 7. člena ZDIJZ, ki ureja delni dostop do informacije javnega značaja. V obravnavani zadevi je torej bistveno vprašanje, ali je možno na podlagi 7. člena ZDIJZ izvesti delni dostop do zahtevane dokumentacije na način, da iz preostalih podatkov v dokumentih ne bo mogoče določiti posameznika (obsojenca).7. člen ZDIJZ določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005, št. 119/2007 in 95/2011) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). IP je ocenil, da v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa ni mogoče omogočiti dostopa do zahtevanih informacij, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke, saj jih glede na vsebino postavljene zahteve ni mogoče izločiti iz dokumenta, na način, ki ne bi ogrozil njihove zaupnosti. IP kot argument za svojo odločitev navaja nedavno sprejeto stališče Upravnega sodišča Republike Slovenije, ki se je v sodbi IU 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014 v primeru, ko je prosilec zahteval osebne podatke o točno določeni osebi, postavilo na stališče, da delni dostop do zahtevanih podatkov v takšnem primeru ni mogoč, saj glede na zadevo, iz dokumentacije ni mogoče izločiti ali prekriti vsebine podatkov, ne da bi se s tem ogrozila njegova zaupnost. Sodišče je še dodalo, da je tožnik zahteval podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, zato tudi prikritje njegovih osebnih podatkov ne more prikriti njegove prepoznavnosti. Po preučitvi celotne zadeve (izpodbijane odločbe, spisne dokumentacije in sodne prakse), IP ugotavlja, da je odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,svetovalka pooblaščencaInformacijski pooblaščenecMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka