prosilec - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS
+ -Številka: 090-174/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK:Prosilec je zahteval dostop do dokumentov, ki izkazujejo stanje postopka delitve solastnine dveh nepremičnin ter informacije o prejeti najemnini za uporabo predmetnih zemljišč. Organ je zahtevo prosilca zavrnil in v obrazložitvi prosilca "obvestil" o tem, da je bil postopek delitve ustavljen ter da lahko pregleduje in prepisuje spise pravde skladno z Zakonom o pravdnem postopku. IP je ugotovil, da iz takšne obrazložitve organa izhaja napačno razumevanje pojma informacije javnega značaja. Organ bi moral namreč odločati o dostopu do dokumentov, ne pa prosilcu podati pojasnil in ga napotovati na drug organ, če z informacijami razpolaga. IP je ugotovil, da dokumenti obstajajo in odločil, da se pred posredovanjem prekrijejo varovani osebni podatki. IP je pojasnil, da so nekateri podatki varovani kljub načelu javnosti v zemljiški knjigi. Podatki o javnih uslužbencih in javnih funkcionarjih pa niso varovani osebni podatki.ODLOČBA:Številka: 090-174/2015/8Datum: 6. 8. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP) ter 1. odstavka 251. člena in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec) z dne 16. 6. 2015, zoper odločbo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 61-1451/2008 z dne 1. 6. 2015, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca z dne 16. 6. 2015 zoper odločbo organa št. 61-1451/2008 z dne 1. 6. 2015 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu najkasneje v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije:- dopisa Državnega pravobranilstva RS z št. N-EP03-371/2009-77-S z dne 26. 5. 2015, pri čemer mora prekriti imena in priimke oseb, navedenih v vrstici "ZADEVA";- dopisa Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici št. N 16/2009 z dne 6. 2. 2015, pri čemer mora prekriti ime, priimek in naslov nasprotnega udeleženca;- sklepa Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici št. N 16/2009 z dne 28. 3. 2012, pri čemer mora prekriti: · na 1. strani ime, priimek in naslov nasprotnega udeleženca; · na 2. strani imena in priimke obeh nasprotnih udeležencev;- zapisnika Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici št. N 16/2009 z dne 16. 11. 2010, pri čemer mora na 1. in 2. strani prekriti: imena in priimke obeh nasprotnih udeležencev;- zapisnika Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici št. N 16/2009 z dne 16. 2. 2012, pri čemer mora na 1. strani prekriti: ime, priimek in naslov nasprotnega udeleženca;- zapisnika Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici št. N 16/2009 z dne 20. 3. 2012, pri čemer mora prekriti:· na 1. strani ime, priimek in naslov nasprotnega udeleženca; · na 2. strani ime in priimek nasprotnega udeleženca;- sklepa Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici št. N 16/2009 z dne 24. 11. 2011, pri čemer mora prekriti:· na 1. strani ime, priimek in naslov obeh nasprotnih udeležencev; · na 2. strani imena in priimke obeh nasprotnih udeležencev;- predloga Državnega pravobranilstva RS za delitev solastnine v nepravdnem postopku št. N-EP03-371/2009 z dne 10. 7. 2009, skupaj s prilogama Predlog 1 in Predlog 2, pri čemer mora prekriti:· na 1. strani ime, priimek, datum rojstva, EMŠO in naslov obeh nasprotnih udeležencev;· na 2. strani ime in priimek solastnikov;· na 3. strani ime in priimek posameznika, ki se nahaja v 2. točki 2. alineje pod naslovom Dokaz; - računa št. 9283-0231720 z dne 20. 2. 2015, pri čemer mora prekriti: ime, priimek in naslov naslovnika računa (na vseh treh mestih, na katerih se pojavijo);- računa št. 8412530 z dne 22. 7. 2009, pri čemer mora prekriti: ime, priimek in naslov naslovnika računa.2. Pritožba prosilca z dne 16. 6. 2015 zoper odločbo organa št. 61-1451/2008 z dne 1. 6. 2015 se v delu, ki se nanaša na posredovanje osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti skladno s 1. točko izreka te odločbe, zavrne.3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je 7. 5. 2015 pri organu vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval:- dostop do informacij o stanju postopka razdružitve parc. 149/1 in 149/2, k.o. Sp. Polskava, vključno s kopijo na sodišče vložene zahteve o razdružitvi, kopije vmesnih odločitev in dokumentov ter končne odločitve o razdružitvi, če je bila sprejeta;- dostop do informacij o prejeti najemnini za predmetni parceli za leta 2008 - 2015, po letih, za delež, ki je v lasti Vlade RS;- v primeru, da je postopek razdružitve predmetnih parcel že opravljen, dostop do informacij o pogojih obdelave zemljišča, kot so opredeljeni v zakupni pogodbi ter kopijo veljavne zakupne pogodbe.Organ je izdal odločbo št. 61-1451/2008 z dne 1. 6. 2015 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je v celoti zavrnil zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja. Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe prosilca "obvestil", da je bil vložen predlog za razdružitev predmetnih parcel preko Državnega pravobranilstva na Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, opr. št. N 16/2009, vendar je bil navedeni postopek prekinjen do odločitve Vrhovnega sodišča RS o lastninski pravici. Organ je prosilca še podučil o pravici do pregledovanja in prepisovanja spisa pravde (oz. v konkretnem primeru nepravdnega postopka) skladno s 150. členom Zakona o pravdnem postopku. Prosilec je dne 16. 6. 2015 vložil pritožbo zoper izpodbijano odločbo, v kateri je obrazložil, da je zahteval informacije v dveh ločenih, neodvisnih sklopih podatkov. Glede prvega sklopa (zahteve prosilca za informacije o razdružitvi parcel) je prosilec izrazil mnenje, da zakon, ki ureja pravdne postopke, ne more opredeljevati načina oz. omejitev dostopa do dokumentov nepravdnega postopka. Zato je prosilec navedel, da vztraja pri zahtevi in predlaga pritožbenemu organu, da ji ugodi. Glede drugega sklopa (zahteve za podatke o zaračunani najemnini oz. prejetemu nadomestilu) pa je prosilec navedel, da mu organ sploh ni ogovoril, zato ga je pozval, naj mu sporoči zahtevane informacije. Organ je 30. 6. 2015 odstopil pritožbo prosilca v obravnavo IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Na poziv IP št. 090-174/2015/2 z dne 7. 7. 2015 je organ odgovoril z dopisom z dne 10. 7. 2015 ter dopisom z dne 24. 7. 2015, s katerim je posredoval dokumentacijo, ki je predmet tega pritožbenega postopka, in sicer:- Uradni zaznamek Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov št. 61-256/09-2 z dne 3. 6. 2009;- Dopis Državnega pravobranilstva RS z št. N-EP03-371/2009-77-S z dne 26. 5. 2015;- Dopis Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici opr.št. N 16/2009 z dne 6. 2. 2015;- Sklep Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici z dne 28. 3. 2012;- Zapisnik Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici z dne 16. 11. 2010;- Zapisnik Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici z dne 16. 2. 2012;- Zapisnik Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici z dne 20. 3. 2012;- Sklep Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici z dne 24. 11. 2011;- Predlog Državnega pravobranilstva RS za delitev solastnine v nepravdnem postopku z dne 10. 7. 2009, skupaj s prilogama Predlog 1 in Predlog 2;- Račun št. 9283-0231720 z dne 20. 2. 2015;- Račun št. 8412530 z dne 22. 7. 2009.Pritožba je delno utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.Zahteva za dostop do informacij javnega značaja je bila vložena pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki kot javni sklad nedvomno sodi med organe, zavezane za posredovanje informacij javnega značaja po 1. odstavku 1. člena ZDIJZ.IP nadalje ugotavlja, da so izpolnjeni tudi pogoji iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, namreč da zahtevane informacije izvirajo iz delovnega področja organa, nahajajo pa se v obliki dokumenta, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. IP ugotavlja, da je vprašanje definicije informacije javnega značaja po 1. odstavku 4. členu ZDIJZ v ospredju konkretnega pritožbenega postopka, saj je organ zavrnitev zahteve prosilca utemeljil z dvema "argumentoma", za katera je IP ugotovil, da izvirata iz napačne uporabe materialnega prava. Organ je namreč prosilca v obrazložitvi izpodbijane odločbe "obvestil":- da je bil postopek za razdružitev parcel prekinjen do odločitve Vrhovnega sodišča o lastninski pravici;- da mu daje 150. člen Zakona o pravdnem postopku pravico do pregledovanja in prepisovanja spisov pravde ter prosilca napotil, naj se za izvrševanje te pravice obrne na Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici.Iz navedenega izhaja, da je organ napačno interpretiral pojem "informacija javnega značaja" ter posledično svoje obveznosti in pravice prosilca, ki jih vsebuje ZDIJZ. Pojem informacije javnega značaja je, kot že omenjeno, opredeljen v 1. odstavku 4. člena ZDIJZ, iz katere izhaja, da je informacija javnega značaja dokument v materializirani obliki, s katerim organ razpolaga, pri čemer ni pomembno, ali je organ dokument ustvaril sam ali prejel od koga drugega. Organ pa v konkretnem primeru razpolaga z zahtevanimi dokumenti, saj jih je v postopku reševanja te pritožbe IP po pozivu tudi posredoval. Organ je s tem, ko je prosilca vsebinsko obvestil o poteku postopka za razdružitev parcel ter ga napotil na uporabo pravice do pregledovanja in prepisovanja spisov pravde, napačno uporabil določbo 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, posledično pa je napačno oziroma nepopolno ugotovil dejansko stanje. Iz izpodbijane odločbe namreč ne izhaja, da je organ preveril, ali z zahtevanimi dokumenti razpolaga, nato pa ni preveril, ali obstajajo kakšni materialnopravni zadržki oziroma izjeme za posredovanje dokumentov prosilcu.1. odstavek 252. člena ZUP določa, da če organ druge stopnje ugotovi, da je bil v odločbi prve stopnje napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in sam reši zadevo. 1. odstavka 251. člena ZUP pa določa, da kadar organ druge stopnje ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu.IP je zato, na podlagi 1. odstavka 251. člena in 1. odstavkom 252. člena ZUP, delno odpravil odločbo prve stopnje s svojo odločbo in sam rešil zadevo. V postopku na drugi stopnji je IP ugotovil, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, ki so informacije javnega značaja. Po uradni dolžnosti je nato IP presojal, ali so podane izjeme iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.Pred vsebinsko obravnavo pritožbe prosilca pa IP zgolj pojasnjuje, da eden izmed dokumentov, ki ga je organ posredoval IP po pozivu za dostavo dokumentacije, ni predmet zahteve prosilca in zatorej tudi ne tega pritožbenega postopka. Gre za dokument "Uradni zaznamek Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov št. 61-256/09-2 z dne 3. 6. 2009", ki se ne nanaša na stanje postopka razdružitve predmetnih parcel ali prejeto najemnino in ga je organ pripravil v postopku dostopa do informacij javnega značaja za prosilca. Zaradi tega IP pojasnjuje, da o pravici do dostopa do tega dokumenta v tem postopku ni odločal.Izjema varstva osebnih podatkovIP je ob pregledu zahtevanih dokumentov, ki mu jih je posredoval organ, ugotovil, da so v njih navedeni nekateri osebni podatki posameznikov v smislu 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB; v nadaljevanju ZVOP-1). ZVOP-1 namreč v 1. in 2. točki 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Iz zahtevanih dokumentov izhaja, da so v njih navedeni ime, priimek, naslov, datum rojstva in EMŠO dveh nasprotnih udeležencev ter ime in priimek fizične osebe (prosilca). Ti podatki po definiciji iz 1. in 2. točke 6. člena ZVOP-1 predstavljajo osebne podatke.ZDIJZ v 3. točki 1. odstavka 6. člena predvideva izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, po kateri mora organ zavrniti dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 1. odstavek 9. člena ZVOP-1 določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Iz navedenega sledi, da pride v javnem sektorju do kršitve varstva osebnih podatkov po ZVOP-1, če za obdelavo osebnih podatkov ni ustrezne podlage v zakonu.IP je tako ugotovil, da za posredovanje imena, priimka, naslova, datuma rojstva in EMŠO nasprotnih udeležencev v postopku po ZDIJZ ne obstaja nikakršna pravna podlaga v zakonu. To velja kljub dejstvu, da so nekateri podatki (npr. identifikacijska številka parcele, podatki o lastniku) v zemljiški knjigi javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče izda overjeni izpisek iz zemljiške knjige (1. odstavek 195. člena Zakona o zemljiški knjigi, Ur. l. RS, št. 58/03 s sprem. in dop., v nadaljevanju ZZK-1). Podatki, ki izhajajo iz zemljiške knjige, izkazujejo vsakokratno lastništvo določene parcele in so namenjeni varstvu pravnega prometa z nepremičninami. Podatki, ki se nahajajo v zahtevanih dokumentih, pa imajo drugačen namen kot podatki iz zemljiške knjige, nimajo nikakršnega publicitetnega in konstitutivnega učinka ter izkazujejo tudi druge okoliščine, ki ne izhajajo iz zemljiške knjige. Gre torej za varovane osebne podatke, ki jih zaradi izjeme varstva osebnih podatkov iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ ni dovoljeno posredovati prosilcu. Prav tako IP ugotavlja, da se v enem od dokumentov nahaja ime in priimek prosilca, ki je prav tako varovan osebni podatek v postopku po ZDIJZ. Odločitev o dostopnosti do dokumentov po ZDIJZ namreč velja za splošno javnost (t.i. erga omnes princip) in mora biti enaka za vse (potencialne) prosilce ter se presoja z vidika "abstraktnega" in ne konkretnega prosilca. To pomeni, da se izjeme od prostega dostopa do dokumentov vedno presojajo ne glede na to, kdo je prosilec, katere informacije so konkretnemu prosilcu že predhodno znane in celo, če prosilec zahteva dokumente, v katerih se nahajajo njegovi lastni osebni podatki. Glede na navedeno je jasno, da za posredovanje imena in priimka prosilca v konkretnem dokumentu "javnosti" ni pravne podlage in je zato varovan osebni podatek.Ker je IP na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP izpodbijano odločbo delno odpravil in sam rešil zadevo, je v izreku te odločbe odločil, da organ pred posredovanjem v izreku navedenih dokumentov s tehniko anonimizacije prekrije omenjene osebne podatke, prosilcu pa omogoči dostop do preostalih delov dokumenta. Tako namreč nalaga 7. člen ZDIJZ o t.i. delnem dostopu, ki določa, da se iz dokumenta, ki le delno vsebuje informacije, ki so varovane s katero od izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, izloči te informacije ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Dopustno posredovanje osebnih in drugih podatkovPo drugi strani je IP ugotovil, da je za posredovanje imena, priimka in funkcije javnih uslužbencev pri organu, zapisnikarjev, vpisnikarjev, sodnikov, državnih pravobranilcev, pomočnikov državnega pravobranilca ter pooblaščencev državnega pravobranilca podana ustrezna pravna podlaga. Določba 3. odstavka 6. člena ZDIJZ namreč določa, da se ne glede na morebitne izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Imena, priimki in funkcije navedenih javnih uslužbencev in funkcionarjev so torej prosto dostopne informacije javnega značaja, saj so neposredno povezani z njihovim opravljanjem javne funkcije in delovnim razmerjem javnega uslužbenca. 3. odstavek 6. člena ZDIJZ torej predstavlja ustrezno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v smislu 1. odstavka 9. člena ZVOP-1, zato je IP odločil, da mora organ prosilcu razkriti te podatke, ki se pojavljajo na zahtevanih dokumentih.Nadalje je IP ugotovil, da se v zahtevanih dokumentih pojavljajo tudi imena in priimki odvetnika in odvetniške kandidatke. Glede tega je IP ugotovil, da odvetnik varstva osebnih podatkov ne more pričakovati, kadar se pojavlja v vlogi poslovnega subjekta. ZVOP-1 namreč posameznika definira kot določeno ali določljivo fizično osebo, na katero se nanaša osebni podatek, odvetnik pa, kadar nastopa v vlogi poslovnega subjekta, ne predstavlja fizične osebe. V konkretnem primeru odvetnik opravlja dejavnost v lastni odvetniški pisarni in torej pri opravljanju svoje dejavnosti ne nastopa kot fizična oseba, temveč kot poslovni subjekt. Glede na to, da se v zahtevanih dokumentih pojavljajo ime, priimek in funkcija odvetnika, ki zastopa in nudi pravno pomoč stranskemu udeležencu, pri razkritju teh podatkov ne gre za obdelavo osebnih podatkov in ni podana izjema iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako pa varstva osebnih podatkov ne more pričakovati odvetniška kandidatka, saj je njeno ime (tako kot ime konkretnega odvetnika) javno objavljeno v imeniku odvetnikov (http://www.odv-zb.si/imenik/imenik-odvetnikov) ter na spletni strani konkretnega odvetnika med sodelavci odvetniške pisarne. Ime, priimek in funkcija odvetnika in odvetniške kandidatke torej niso zajeti z izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Nenazadnje pa se v zahtevanih dokumentih (denimo v Zapisniku o naroku z dne 16. 11. 2010 ter v Predlogu za delitev solastnine z dne 10. 7. 2009) pojavljajo tudi nekateri podatki, ki bi v okoliščinah kakšnega drugega primera lahko predstavljali varovane osebne podatke. Takšen primer predstavljajo deli zahtevanih dokumentov, v katerih je naveden naziv osebe, ki je vlagala v predmetno nepremičnino (vlagatelj), kakšni predlogi so bili predstavljeni solastnikoma predmetnih nepremičnin in kakšni so bili njuni predlogi. Vendar pa IP v konkretnem primeru ugotavlja, da gre za postopek delitve solastnine, pri katerem je eden od solastnikov Republika Slovenija, obravnavani podatki pa se nanašajo na vrednost, zmanjšanje in povečanje ter upravljanje z državnim premoženjem. Vsi ti podatki pa imajo za posledico porabo javnih sredstev. 3. odstavek 6. člena ZDIJZ določa tudi, da se ne glede na morebitne izjeme dovoli dostop do informacij, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Podatki o nazivu vlagatelja (npr. "nasprotni udeleženec") ter podatki, povezani z razpravo o predlogih za delitev solastnine, so torej prosto dostopne informacije javnega značaja. IP zato dodatnega prekrivanja podatkov poleg podatkov, navedenih v 1. točki izreka te odločbe, ni naložil.Druge izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značajaIP je po uradni dolžnosti preveril tudi, ali so podane kakšne druge izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da te niso podane. Razen varovanih osebnih podatkov skladno z določbo 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ torej ni ovir za posredovanje zahtevanih dokumentov. IP je torej, na podlagi 1. odstavka 251. člena in 1. odstavka 252. člena ZUP ter določbe 3. točke 1. odstavka 6. člena in 7. člena ZDIJZ, odločil, da mora organ prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije:- dopisa Državnega pravobranilstva RS z št. N-EP03-371/2009-77-S z dne 26. 5. 2015, pri čemer mora prekriti imena in priimke oseb, navedenih v vrstici "ZADEVA";- dopisa Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici št. N 16/2009 z dne 6. 2. 2015, pri čemer mora prekriti: ime, priimek in naslov nasprotnega udeleženca;- sklepa Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici št. N 16/2009 z dne 28. 3. 2012, pri čemer mora prekriti: · na 1. strani ime, priimek in naslov nasprotnega udeleženca; · na 2. strani imena in priimke obeh nasprotnih udeležencev;- zapisnika Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici št. N 16/2009 z dne 16. 11. 2010, pri čemer mora na 1. in 2. strani prekriti: imena in priimke obeh nasprotnih udeležencev;- zapisnika Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici št. N 16/2009 z dne 16. 2. 2012, pri čemer mora na 1. strani prekriti: ime, priimek in naslov nasprotnega udeleženca;- zapisnika Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici št. N 16/2009 z dne 20. 3. 2012, pri čemer mora prekriti:· na 1. strani ime, priimek in naslov nasprotnega udeleženca; · na 2. strani ime in priimek nasprotnega udeleženca;- sklepa Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici št. N 16/2009 z dne 24. 11. 2011, pri čemer mora prekriti:· na 1. strani ime, priimek in naslov obeh nasprotnih udeležencev; · na 2. strani imena in priimke obeh nasprotnih udeležencev;- predloga Državnega pravobranilstva RS za delitev solastnine v nepravdnem postopku št. N-EP03-371/2009 z dne 10. 7. 2009, skupaj s prilogama Predlog 1 in Predlog 2, pri čemer mora prekriti:· na 1. strani ime, priimek, datum rojstva, EMŠO in naslov obeh nasprotnih udeležencev;· na 2. strani ime in priimek solastnikov;· na 3. strani ime in priimek posameznika, ki se nahaja v 2. točki 2. alineje pod naslovom Dokaz; - računa št. 9283-0231720 z dne 20. 2. 2015, pri čemer mora prekriti: ime, priimek in naslov naslovnika računa (na vseh treh mestih, na katerih se pojavijo);- računa št. 8412530 z dne 22. 7. 2009, pri čemer mora prekriti: ime, priimek in naslov naslovnika računa.V tem postopku posebni stroški niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, s sprem. in dop.) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Polona Tepina, univ. dipl. prav., LL.M.,svetovalka IPInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka