Anuška Delić, novinarka Dela - Ministrstvo za zdravje
+-Datum: 13.10.2015 Številka: 090-169/2015 Kategorije: Ali dokument obstaja POVZETEK:Prosilka je na organ naslovila zahtevo za dostop do podatkov, ki jih organu pošiljajo izvajalci nujne medicinske pomoči (NMP) in to individualizirane podatke po posamezni intervenciji za obdobje 2011 - 2014. Organ je prosilki posredoval vse podatke, s katerimi razpolaga, zahtevo pa zavrnil v delu, ki se nanaša na individualizirane podatke po posameznih intervencijah. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ne razpolaga s podatki iz priloge št. 6 Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči po posamezni intervenciji, ker aplikacija, v katero izvajalci NMP vnašajo podatke, niti ne omogoča vnosa individualiziranih podatkov. Glede na navedeno niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, saj manjka pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. IP je tako potrdil odločitev organa in zavrnil pritožbo prosilke na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP. ODLOČBA:Številka: 090-169/2015/6 Datum: 14. 10. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14 in 50/14; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi novinarke Anuške Delić, Delo d.d., Dunajska cesta 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Ministrstva za zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-26/2014 z dne 10. 6. 2015 v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo O D L O Č B O:
Pritožba prosilke zoper odločbo Ministrstva za zdravje, št. 090-26/2014 z dne 10. 6. 2015, se zavrne.
V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:Prosilka je dne 28. 5. 2014 na organ naslovila zahtevo za dostop do zbranih podatkov, ki jih organu mesečno posredujejo enote nujne medicinske pomoči (v nadaljevanju NMP) in sicer za leta 2011, 2012 in 2013.Organ je prosilki dne 24. 6. 2014 v elektronski obliki posredoval zahtevane podatke za leti 2012 in 2013 v celoti, ter delno za leto 2014. Za podatke za leto 2011 je navedel, da jih bo posredoval naknadno takoj, ko bo mogoče.Prosilka je dne 1. 7. 2014 organ vprašala, kdaj lahko dobi podatke za leto 2011 in ali bi bilo mogoče dobiti tudi podrobne podatke po posamezni intervenciji, seveda anonimizirane.Dne 8. 7. 2014 se je prosilka oglasila osebno pri organu, ki ji je pojasnil, na kakšen način vodi podatke o izvajalcih NMP in katere podatke izvajalci NMP sporočajo organu. Organ je naknadno dne 10. 7. 2014 prosilki posredoval še podatke o enotah NMP, dne 26. 8. 2014 pa zahtevane podatke za leto 2011.Prosilka je dne 2. 6. 2015 vložila pritožbo zoper molk organa pri IP in navedla, da še vedno ni prejela podatkov v obliki, v kateri jih je zahtevala, torej statistične podatke, ki jih organu pošiljajo izvajalci NMP za leta 2011, 2012, 2013 in 2014 in to individualizirane podatke po posamezni intervenciji za vsa leta in za vse službe NMP. IP je organ pozval, naj v roku 5 dni odloči o zahtevi prosilke v skladu z določbami ZDIJZ.Organ je dne 10. 6. 2015 izdal izpodbijano odločbo in odločil, da se zahtevi prosilke delno ugodi ter se ji po elektronski pošti posredujejo podatki iz poročil izvajalcev NMP za leta 2011, 2012, 2013 in 2014, s katerimi organ razpolaga. V preostalem delu je organ zahtevo zavrnil iz razloga neobstoja informacij. Iz obrazložitve izhaja, da izvajalci NMP organu posredujejo podatke o izvajanju službe NMP. Program, v katerega se vnašajo ti podatki, pa ne vsebuje vseh parametrov, ki bi jih naj vseboval v skladu s Prilogo št. 6 Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči (Uradni list RS, št. 106/08, 118/08 – popr., 31/10 in 94/10; v nadaljevanju Pravilnik). Poročila tako ne vsebujejo podatkov o številu opravljenih km na intervencijo. Enote NMP pošiljajo mesečna poročila, ki vsebujejo podatke skupno za mesec in ne za posamezni dogodek oz. intervencijo. Prosilka je pravočasno vložila pritožbo zoper odločbo in navedla razloge, zakaj meni, da je odločba v zavrnilnem delu neutemeljena. Organ namreč doslej nikoli ni trdil, da podatkov nima, kot tudi nikoli ni pojasnil, da ne razpolaga z individualiziranimi podatki. Po sestanku dne 8. 7. 2015 tudi ni bilo nobenega dvoma o tem, da prosilka zahteva podatke po posamični intervenciji. Kot izhaja iz elektronske korespondence, je organ odgovoril, da priprava podatkov traja in jih bo lahko posredoval šele jeseni. Glede na dejstvo, da je organ sredi projekta reorganizacije služb NMP, se prosilki zdi malo verjetno, da je organ tako pomemben projekt in vse potrebne analize izvedel brez podatkov o opravljenih kilometrih pri posamični intervenciji. To bi pomenilo, da je analiza pripravljena deloma »na pamet«, kar bi na reorganizacijo NMP nemara lahko vrglo senco dvoma. Nadalje je navedla, da je zelo zgovorno in zanimivo, da organ po lastnih trditvah razpolaga z vsemi podatki iz priloge št. 6 Pravilnika, razen s podatki o prevoženih kilometrih pri posamezni intervenciji, ki so vendarle eden temeljev načrtovanja NMP. Kar zadeva posredovanje individualiziranih podatkov, je gospa Petrič, vodja Sektorja za razvoj zdravstvenega varstva, na sestanku obljubila, da bo individualizirane podatke posredovala najverjetneje do septembra. Prosilka meni, da ni bilo dvoma o tem, da zahteva individualizirane podatke, ki pa jih seveda nikoli ni prejela. Glede na pritožbene navedbe IP predlaga, da ugotovi pravilno in popolno dejansko stanje.Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom št. 090-26/2014/16 z dne 22. 6. 2015 odstopil IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani opravičene osebe.IP je dne 7. 10. 2015 pri organu opravil ogled in camera.Pritožba ni utemeljena.IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Po pregledu dokumentov prvostopne zadeve in pritožbe je IP ugotovil, da so predmet tega pritožbenega postopka podatki, ki jih izvajalci NMP v skladu s prilogo št. 6 Pravilnika pošiljajo organu, in sicer, individualizirani podatki po posamezni intervenciji, ki vključujejo tudi podatek o opravljenih kilometrih pri posamični intervenciji, za obdobje 2011 – 2014. Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. IP), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
organ mora z njo razpolagati in
nahajati se mora v materializirani obliki.
Ker je organ v izpodbijani odločbi trdil, da z zahtevanimi individualiziranimi podatki po posamezni intervenciji ne razpolaga, je IP primarno ugotavljal, ali so pri zahtevani informaciji izpolnjeni kriteriji za opredelitev informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. Kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.IP je z namenom ugotovitve pravilnega in popolnega dejanskega stanja pri organu opravil ogled in camera. Vodja sektorja za razvoj zdravstvenega varstva je sprva pojasnila situacijo glede aplikacije Perftech.Report, v katero izvajalci NMP vnašajo podatke v skladu s prilogo št. 6 Pravilnika ter načrte organa glede reorganizacije NMP. Povedala je, da je Slovenija pristopila k reorganizaciji službe NMP, pri kateri so si pomagali s podatki iz aplikacije, v katero izvajalci NMP že od leta 2009 vnašajo podatke v skladu s prilogo št. 6 Pravilnika. Poudarila je, da pred reorganizacijo navedenih podatkov niso analizirali. Sektor za razvoj zdravstvenega varstva je to aplikacijo prevzel v upravljanje šele leta 2013 in ugotovil številne pomanjkljivosti. Ena izmed teh je bila, da nekateri izvajalci niso poročali redno oz. vseh podatkov, kot jih določa priloga št. 6 Pravilnika. Prav tako so ugotovili, da v aplikaciji ni postavke »število opravljenih km pri posamezni intervenciji«, kar pomeni, da izvajalci NMP tega podatka niti niso mogli poročati. Povedala še je, da organ niti nikoli ni pozval izvajalcev NMP, da morajo ta podatek posredovati. Ravno zaradi pomanjkljivosti aplikacije ter neažurnega oz. nepravilnega poročanja nekaterih izvajalcev NMP, se je organ letos odločil za posodobitev obstoječe aplikacije z namenom izboljšati kakovost poročil in zagotoviti redno in pravilno poročanje izvajalcev NMP. Organ je tako šele letos aplikacijo dopolnil s postavko »skupno število km v mesecu«. Navedeno pomeni, da organ razpolaga s prvimi podatki o skupnem številu kilometrov v mesecu šele za mesec avgust 2015. Torej še vedno ne razpolaga s podatkom o številu opravljenih km pri posamezni intervenciji, temveč od avgusta 2015 s skupnim številom km v mesecu za posameznega izvajalca NMP. Vodja sektorja za razvoj zdravstvenega varstva je poudarila, da izvajalci NMP trenutno poročajo organu podatke iz Priloge št. 6 Pravilnika mesečno, pri čemer so posredovani podatki skupni za cel mesec in ne po posamezni intervenciji. Podatki iz priloge št. 6 Pravilnika po posamezni intervenciji pa so dosegljivi zgolj pri posameznem izvajalcu NMP, zato je predlagala, da naj prosilka, v kolikor želi podatke po intervencijah, vloži zahtevo pri vsakem izvajalcu NMP posebej. Povedala še je, da organ z letom 2016 pripravlja dispečersko službo, kjer pa bodo dosegljivi določeni podatki tudi po posamezni intervenciji. Hkrati organ pripravlja nov pravilnik o službi nujne medicinske pomoči, po katerem poročanje izvajalcev NMP ne bo več mesečno, temveč polletno. Svetovalec Sektorja za razvoj zdravstvenega varstva je IP pokazal, kako vodijo aplikacijo z mesečnimi podatki izvajalcev NMP in katere podatke aplikacija vsebuje. IP se je tako prepričal, da organ ne razpolaga s podatki iz priloge št. 6 Pravilnika po posamezni intervenciji, niti s skupnim številom km v mesecu (razen šele od meseca avgusta 2015). Organ razpolaga zgolj s skupnimi mesečnimi podatki po posameznem izvajalcu NMP, ki jih je v obliki excellovih tabel posredoval tudi prosilki. Glede na ugotovitve na ogledu in camera (vpogled v aplikacijo podatkov izvajalcev NMP in izjave pristojnih oseb organa) in pregleda dokumentov prvostopne zadeve je IP ugotovil, da je organ prosilki posredoval vse zahtevane podatke, s katerimi razpolaga. Organ je tako prosilki v obliki excellovih tabel posredoval izpise iz aplikacije za leti 2012 in 2013 dne 24. 6. 2014, izpis za leto 2011 dne 26. 8. 2014 in izpis za leto 2014 dne 29. 5. 2015. V zvezi s posredovanimi podatki je organ na ogledu še povedal, da so izvajalci NMP podatke lahko dopolnjevali za nazaj, kar pomeni, da obstaja možnost, da se določeni podatki v aplikaciji na današnji dan (na dan ogleda) razlikujejo od tistih, ki jih je prejela prosilka. Organ je možnost popravkov podatkov ali sporočanje manjkajočih podatkov v aplikaciji onemogočil poleti 2015, kar pomeni, da popravki za nazaj od takrat niso več možni. Navedeno je razvidno iz dopisa organa št. 165-35/2015/2 z dne 29. 7. 2015 naslovljenega vodjem služb NMP. IP ugotavlja, da bi organ v skladu s Pravilnikom sicer moral razpolagati s podatkom o številu opravljenih km pri posamezni intervenciji, vendar je na podlagi ugotovitev in navedb organa na ogledu ugotovil, da organ s temi podatki ne razpolaga. Prav tako organ ne razpolaga z individualiziranimi podatki iz priloge št. 6 Pravilnika po posamezni intervenciji. Kot navedeno, aplikacija, v katero izvajalci NMP vnašajo podatke niti ne omogoča vnosa individualiziranih podatkov. Z individualiziranimi podatki po posamezni intervenciji trenutno razpolagajo le izvajalci NMP. Glede na vse navedeno je IP v celoti sledil odločitvi organa iz izpodbijane odločbe, da ta z zahtevano informacijo, individualiziranimi podatki po posamezni intervenciji izvajalcev NMP, ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Manjka pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. IP poudarja, da po vpogledu v aplikacijo nima razloga dvomiti v navedbe organa, da ne razpolaga z individualiziranimi podatki po posamezni intervenciji izvajalcev NMP. Poudariti je treba tudi, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilki posreduje informacije, s katerim v materializirani obliki ne razpolaga. IP tudi nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da pridobi informacije, ki so predmet zahteve. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da individualizirani podatki po posamezni intervenciji izvajalcev NMP ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z drugimi informacijami še razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Zato je IP ugotovil, da pritožbi prosilke ni mogoče ugoditi, ker ji organ informacij, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati.IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor zoper odločbo Ministrstva za zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, št. 090-26/2014 z dne 10. 6. 2015. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: Monika Voga, univ.dipl.prav., Svetovalka pri Informacijskem pooblaščencuInformacijski pooblaščenecMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
