prosilec - Občina Kostanjevica na Krki

POVZETEK:

Prosilec je zahteval odločbo o prekršku Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport z dne 20. 3. 2014. Organ je izdal odločbo, s katero je zavrnil dostop do zahtevane odločbe na podlagi izjeme sodnega postopka. Prosilec se je zoper odločbo organa pritožil. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da škoda za izvedbo sodnega postopka ne obstaja, zato je pritožbi prosilca delno ugodil in organu naložil, da prosilcu posreduje anonimizirano odločbo, ki jo je prosilec zahteval.

ODLOČBA:

Številka: 090-168/2015/13

Datum: 7. 9. 2015

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H), o pritožbi …………………….. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Občine Kostanjevica na Krki, Ljubljanska cesta 7, 8311 Kostanjevica na Krki (v nadaljevanju organ), št. 032-5/2015-38 (110) z dne 26. 5. 2015, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

                                                                         O D L O Č B O:

1.     Pritožbi se delno ugodi in se odločba Občine Kostanjevica na Krki, št. 032-5/2015-38 (110) z dne 26. 5. 2015, delno odpravi ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od prejema te odločbe v obliki fotokopije posredovati Odločbo o prekršku št. 710-3/2011/64 z dne 20. 3. 2014, ki jo je izdalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in se pri organu vodi pod št. 383-2/2008-217 (47 strani), pri čemer je organ dolžan prekriti naslednje osebne podatke:

-       stran 1: v uvodu odločbe o prekršku: v šesti vrstici vse besedilo od besede »Krki« naprej do besede »zaradi« v sedmi vrstici; v izreku odločbe: v prvi vrstici od besede »Krki« naprej vse besedilo do besede »pri« v četrti vrstici izreka;

-       stran 4: funkcijo kršitelja - deveto besedo v dvaintrideseti vrstici obrazložitve odločbe (beseda za besedo »kot«);

-       stran 45: v deveti vrstici vse besedilo od besede »skupnosti« naprej, do konca vrstice ter v celoti besedilo v šestintrideseti, sedemintrideseti in osemintrideseti vrstici;

-       stran 46: funkcijo odgovorne osebe pravne osebe v prvi vrstici; ime kršitelja v osmi vrstici; celotno besedilo devete vrstice; funkcijo odgovorne osebe pravne osebe v sedemnajsti vrstici; ime in priimek kršitelja v osemnajsti vrstici;

-       stran 47: ime, priimek in naslov kršitelja odgovorne osebe lokalne skupnosti pri odredbi »vročiti«.

2.     Pritožba prosilca se zavrne glede varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s prejšnjo točko tega izreka.

3.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 22. 5. 2015 na organ naslovil zahtevo, s katero je zahteval odločbo o prekršku Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport z dne 20. 3. 2014.

Organ je dne 26. 5. 2015 izdal odločbo št. 032-5/2015-38 (110) z dne 26. 5. 2015, s katero je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta. Organ je v odločbi navedel, da zahtevani dokument vsebuje podatke, ki
predstavljajo navedbe prekrškovnega organa, ki odgovorni osebi občine očita storitev več
prekrškov in ji zagrozi z odvzemom premoženjske koristi v višini več kot 242.000,00 EUR. Gre za navedbe prekrškovnega organa, ki niso pravnomočne. Organ je zoper odločbo prekrškovnega organa vložil zahtevo za sodno varstvo. O zahtevi je odločalo Okrajno sodišče v Krškem in s sodbo opr. št. ZSV 74/2014 odločilo, da se prekrškovni postopek ustavi, odvzem premoženjske koristi pa ne izvrši. Zoper sodbo sodišča je prekrškovni organ vložil pritožbo, o kateri odloča Višje sodišče v Ljubljani. V teku je torej še vedno sodni postopek, je pojasnil organ. Organ meni, da je treba upoštevati dejstvo, da sodba v predmetni zadevi še ni bila izdana, torej da postopek še ni pravnomočno zaključen. Razkritje zahtevanega dokumenta v tej fazi postopka bi lahko povzročilo takšno škodo za nadaljevanje postopka, da le-ta pretehta nad pravico javnosti, da se seznani z zahtevano informacijo javnega značaja. Iz 7. in 8. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPP), izhaja, da sodišče odloči, katera dejstva se štejejo za dokazana, s sodbo in po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Sodišče šele v obrazložitvi sodbe navede, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov ter katere dokaze je pri tem upoštevalo. Zato je pred izdajo sodbe praktično nemogoče z gotovostjo ugotoviti, kateri dokumenti so oziroma niso pomembni za nadaljnji postopek ter posledično, kakšne posledice bi imelo razkritje v javnosti za izvedbo postopka. Določen dokument je v neki fazi postopka lahko povsem brez pomena, tekom postopka pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih dokazov. Organ je navedel še, da je prav tako potrebno imeti v oziru dejstvo, da lahko stranke sodnega postopka svoje navedbe in zahtevke še dopolnjujejo, spreminjano in tudi umaknejo. Če bi se javnost v tej fazi postopka seznanila z vsebino zahtevanega dokumenta, bi po oceni organa lahko nastala škoda za izvedbo postopka, saj bi razkritje v javnosti lahko vplivalo npr. na izjave prič in na splošno na zavarovanje dokazov v postopku. Ob navedenem je organ poudaril, da namen izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni varovanje strank postopka, temveč varovanje izvedbe dokaznega postopka in načela materialne resnice oziroma trditveno-dokaznega bremena, torej na nek način varovanje verodostojnosti in trdnosti samega postopka. Organ je ocenil, da bi z razkritjem dokumenta, ki ga zahteva prosilec, pri izvedbi konkretnega postopka nastala škoda, ki je večja od pravice javnosti, da se seznani s to informacijo. Organ je poudaril tudi, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je »interesantno za javnost«, temveč da se razkrije tisto, kar je »v interesu javnosti«. Podatki, ki jih zahteva prosilec, so morebiti interesantni za javnost, nikakor pa v trenutni fazi niso v interesu javnosti. Občani in širša javnost bi lahko podatke napačno interpretirali, zato bi organu lahko nastala občutna/velika škoda. Organ posebej izpostavlja, da prekrškovna odločba predstavlja podrobnosti o domnevnih nepravilnostih odgovorne osebe organa pri izvedbi postopka vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Javno razkritje negativnih dejstev o tem bi imelo nasproten učinek od sedanjega položaja organa v sodnem postopku. 

Prosilec je zoper odločbo organa dne 4. 6. 2015 pravočasno vložil pritožbo, v kateri navaja, da je odločba organa nepravilna in nezakonita. Organ navaja, da bi imelo razkritje odločbe o prekršku vpliv na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani, pri čemer pa organ, po mnenju prosilca, »potvarja« sam potek prekrškovnega postopka. Vpliva, kot ga navaja organ, na prekrškovni postopek, po mnenju prosilca, ne more biti. Glede na pravila prekrškovnega postopka, se v pritožbenem postopku zgolj preizkuša že zbrano procesno gradivo in izdane odločbe, dopolnjevanje trditev strank in dokaznega postopka pa ni več mogoče, zato tudi ne obstoji nobena, niti teoretična niti realna možnost, da bi razkritje odločbe prekrškovnega organa kakorkoli vplivalo na postopek in izdano odločbo Višjega sodišča v Ljubljani. Višje sodišče je pri izdaji odločbe vezano na ustavo in zakon ter na zbrano procesno gradivo, zato javnost na potek postopka in odločitev ne more in ne sme imeti vpliva. Organ v izpodbijani odločbi priznava, da so s prekrškovno odločbo ugotovljene nepravilnosti v postopku vračanja vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, kar pomeni, da je prekrškovna odločba izrednega pomena za javnost. Hkrati pa organ v izpodbijani odločbi kot nosilni razlog svoje odločbe neprikrito izpostavlja težnjo, da se v prekrškovni odločbi obravnavane nepravilnosti ne izpostavljajo javnemu diskurzu. Takšno ravnanje je v nasprotju z načeli demokratične družbe, saj neposredno onemogoča sodelovanje javnosti in v konkretnem primeru občinskih svetnikov pri upravljanju javnih zadev. Odločba pomeni zanikanje načela odprtosti in javnosti (2. člen ZDJIZ) organa pri upravljanju javnih zadev. Prosilec meni, da izpodbijana odločba neutemeljeno očita, da prekrškovna odločba ne sodi v delovno področje Delovne komisije za pregled izvedenih postopkov vračanj vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Komisija ima namreč pristojnost pregleda vseh izvedenih postopkov in vračanj vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje ter dokumentov v zvezi s temi postopki ter pregled dela komisije za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Prekrškovna odločba se nanaša na delo komisije za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje.

Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je dne 22. 6. 2015, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je na podlagi prvega odstavka 10. člena ZInfP organ pozval, naj IP posreduje dokument, ki ga zahteva prosilec - ob reševanju pritožbe mora namreč organ prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 245. člena ZUP pritožbi priložiti vse dokumente, ki se tičejo zadeve oziroma mora v skladu s prvim odstavkom 10. člena ZInfP odgovorna oseba prvostopenjskega organa IP na njegovo zahtevo posredovati dokumente, ki jih je zahteval prosilec.

Organ je dne 9. 7. 2015 IP posredoval dokument, ki je predmet zahteve prosilca.

Pritožba je delno utemeljena.

V postopku dostopa do informacij javnega značaja se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je IP, kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da pritožba v delu, ki se nanaša na mnenje prosilca, ali zahtevan dokument sodi v delovno področje Delovne komisije za pregled postopkov vračanj vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje ter njenih pristojnostih, ne vsebuje pravno relevantnih pritožbenih razlogov, saj gre za mnenje prosilca izven vprašanja o obstoju in utemeljenosti dostopa do informacij javnega značaja, ki jih je zahteval. Obravnavani pritožbeni razlogi torej niso v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja, kar pomeni, da IP tudi ni stvarno pristojen za odločanje o njihovi utemeljenosti. Obravnavani del pritožbenih navedb je irelevanten za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe, zato se IP do njih ne opredeljuje.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da organ z zahtevano informacijo razpolaga in jo je tudi posredoval IP. Zahtevana informacija nedvomno sodi tudi v delovno področje organa, kar pomeni, da izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.

Ker je organ zavrnitev dostopa do zahtevane odločbe utemeljeval z izjemo iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se je IP v nadaljevanju najprej ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevan dokument predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, ali pa je bilo sklicevanje organa na navedeno izjemo utemeljeno.

8. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za uveljavitev izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ sta kumulativno določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo:

- da je (sodni) postopek še v teku,

- da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi.

IP je z dopisom št. 090-168/2015/10 z dne 18. 8. 2015, zaprosil Višje sodišče v Ljubljani, da pojasni, ali bi lahko v postopku, ki se na sodišču vodi pod opr. št. Prp 475/2015, z razkritjem prekrškovne odločbe, torej s strani prosilca zahtevanega dokumenta, nastale škodne posledice za izvedbo postopka ter kakšne bi bile te posledice.

Višje sodišče v Ljubljani je na poziv IP odgovorilo z dopisom št. Su 312/2015 z dne 31. 8. 2015. V dopisu sodišče pojasnjuje, da kljub teku pritožbenega postopka meni, da z razkritjem odločbe prekrškovnega organa ne bodo nastale škodne posledice za izvedbo postopka. Iz pojasnil Višjega sodišča v Ljubljani nedvomno izhaja, da je postopek pred sodiščem še v teku, torej je izpolnjen prvi pogoj za obstoj izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Glede izpolnjevanja drugega pogoja za obstoj obravnavane izjeme IP najprej pojasnjuje, da je v pravu dostopa do informacij javnega značaja dokazno breme za obstoj izjeme od prosto dostopnih informacij primarno na organu, ki bi moral z izvedbo škodnega testa dokazati, da bi bila z razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oziroma, da bi nastala določena konkretna škoda za izvedbo postopka. Vendar iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi organ pred izdajo izpodbijane odločbe konkretno izvajal škodni test, zato je IP, zaradi uresničitve načela materialne resnice, ki ga določa prvi odstavek 8. člena ZUP, in po katerem je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje ter v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, sam izvedel t.i. škodni test. Škodni test je eden izmed testov t.i. tehtanja. Dostop do informacije je mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo na izvedbi postopka in razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo.

 
Kot izhaja iz ustaljene prakse IP in Upravnega sodišča (pojasnjeno v nadaljevanju obrazložitve) je pri izjemi od prostega dostopa po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ bistveno, da bi razkritje škodovalo izvedbi postopka – torej ne morebitnim (pravnim ali zgolj ekonomskim) interesom ene od strank postopka, ampak bi razkritje ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128). Zato je organ očitno napačno uporabil določbo 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero je zgolj pavšalno oprl svojo odločbo. Organ ni niti navedel, kaj šele izkazal, izvedbo katerih dejanj v postopku bi ogrozilo razkritje zahtevane prekrškovne odločbe, na kakšen način in zakaj. Upravno sodišče RS je že večkrat zavzelo stališče, da v primeru, ko tožeča stranka ne izpolni svojega dokaznega bremena in pavšalno navaja, da je podana izjema iz določene točke prvega odstavka 6. člena in 5.a člena ZDIJZ, velja predpostavka, da javni interes po zagotavljanju javnosti, odprtosti (transparentnosti) in čim večji obveščenosti javnosti, tudi javni nadzor nad delovanjem javnopravnih subjektov, pretehta določeno izjemo (sodbi Upravnega sodišča v zadevah U 2423/2007 z dne 12. 5. 2010 in U 1976/2008-26 z dne 26. 5. 2010). Organ je zgolj navedel, da bi z razkritjem informacij nastala škoda za sodni postopek, ni pa se opredelil do ključnih elementov škode in zadostne verjetnosti nastanka škode. S takšnim pavšalnim zatrjevanjem škode organ, po oceni IP, ni izpolnil dokaznega bremena, ki ga izjema iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zahteva.

Dodaten, pomemben argument, da razkritje zahtevanega dokumenta ne bo imelo škodljivih posledic za izvedbo sodnega postopka, za IP predstavlja pojasnilo Višjega sodišča v Ljubljani, pred katerim teče sodni postopek, na katerega je organ oprl izjemo iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki je v pojasnilu IP navedlo, da razkritje odločbe prekrškovnega organa ne bo imelo škodnih posledic za izvedbo postopka.

IP glede navedb organa, da odločba o prekršku predstavlja podrobnosti o domnevnih nepravilnostih odgovorne osebe organa pri izvedbi postopka vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ki bi si jih lahko občani in širša javnost napačno interpretirali, kar bi škodovalo »ugledu« organa ter da   bi na podlagi napačne interpretacije javnosti, organu lahko nastala škoda, pojasnjuje, da je cilj nepristranskega, strokovnega in neodvisnega delovanja organov javnega sektorja mogoče zagotoviti le s transparentnostjo postopka, ne pa s prikrivanjem podatkov, na podlagi česa in na kakšen način je organ vodil določen postopek (npr. vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje) in kakšne so njegove naloge in odgovornosti. Ena izmed glavnih funkcij pravice dostopa do informacij javnega značaja je nadzorna funkcija, ki skupaj z demokratično funkcijo pomeni uresničevanje načela javnosti in odprtosti delovanja širšega javnega sektorja. Funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo javnih sredstev, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Pri tem ni možno spregledati dejstva, da se na podlagi poravnav in na njihovi podlagi izdanimi dokumenti (med katere vsekakor spada tudi odločba o prekršku) odloča o zelo visokih denarnih zneskih tistih davkoplačevalcev, ki so vlagali svoja sredstva v javna telekomunikacijska omrežja. Toliko večji je zato interes javnosti, da se seznani s podrobnostmi tega postopka, predvsem pa je pomembna pravica javnosti, da je obveščena o načrtovanih vračanjih sredstev, ki se tičejo tako velikega števila ljudi. Dejstvo, da je organ zaradi razkritih informacij javnega značaja »na slabem glasu« v očeh prosilcev in javnosti, nikakor ne pomeni škode, ki jo opredeljuje in predvideva 8. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Za presojo izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ so navedene navedbe organa v postopku dostopa do informacij javnega značaja pravno povsem nerelevantne. IP zato navedbam organa ni sledil.

Na podlagi vsega navedenega je IP ocenil, da razkritje zahtevane informacije ne more povzročiti škode za konkretni sodni postopek, ki teče pred Višjim sodiščem v Ljubljani. Odločitev IP je podkrepilo tudi pojasnilo Višjega sodišče v Ljubljani št. Su 312/2015 z dne 31. 8. 2015. Izjema iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru ni podana. 

 
IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali glede odločbe o prekršku, ki je predmet odločanja IP, obstajajo druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ali 5.a člena ZDIJZ.

3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).

Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

Dopustnost razkritja osebnih podatkov

IP ugotavlja, da odločba o prekršku, ki je predmet presoje IP, v skladu z navedeno definicijo ZVOP-1, vsebuje naslednje osebne podatke:

- ime, priimek, EMŠO, državljanstvo, stalni naslov in funkcijo odgovorne osebe pravne osebe (torej organa v konkretnem primeru), ki je storila, v zahtevani prekrškovni odločbi, očitan prekršek,

- ime, priimek in naslov sodnega izvedenca,

- ime in priimek upravičenca do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje,

- ime, priimek in delovno mesto javnega uslužbenca, ki je izdal odločbo o prekršku.

Pri presoji, ali gre za varovane osebne podatke ali ne, ni mogoče mimo določbe 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se, ne glede na obstoj izjeme (osebni podatek), dostop dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije. Kot izhaja iz prakse IP, ime, priimek ter funkcija, ki jo funkcionar opravlja, ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. Ti podatki ne sodijo v zasebno sfero posameznikovega življenja, pač pa se nanašajo na njegovo profesionalno življenje, za katerega pa mora kot javni uslužbenec oz. javni funkcionar računati, da bo njegova pravica do zasebnosti toliko okrnjena, kolikor je zakonodajalec presodil, da je nujno zaradi zagotavljanja transparentnosti, krepitve demokratične funkcije in posledično učinkovitejšega delovanja javnega sektorja.

Ker pa prekrškovna odločba poleg navedenih podatkov, vsebuje tudi podatke o pravilnosti dela javnega funkcionarja oziroma uslužbenca, je za odločitev o dostopnosti do navedenih osebnih podatkov, pomembno odgovoriti vprašanje, ali so vsi zgoraj navedeni podatki v neposredni povezavi z opravljanjem javne funkcije. Do podobnega vprašanja se je IP v preteklosti že opredelil v odločbi opr. št. 090-164/2013/2 z dne 05. 8. 2013, v kateri je obravnaval dostop do podatkov, ki so bili vsebovani v oceni sodniške službe. Stališče, izraženo v navedeni odločbi IP, aplicirano na obravnavni primer je, da podatkov, ki razkrivajo osebne lastnosti, sposobnosti in značilnosti, ki se odražajo pri delu javnega uslužbenca oziroma funkcionarja, v skladu z načelom sorazmernosti (1. in 3. odstavek 15. člena Ustave RS in 3. členom ZVOP-1), ni mogoče obravnavati kot informacije, ki bi bile neposredno v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Zgolj zato, ker nekdo opravlja javno funkcijo še ne pomeni, da nima nobene pravice do zasebnosti. IP se zaveda problematike, povezane s prepletanjem javnopravne in zasebnopravne dejavnosti v javnem sektorju zato je treba, kljub določbi 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, uporabiti načelo sorazmernosti in postaviti mejo.

Pri presoji, kako daleč v zasebnost javnega uslužbenca ali funkcionarja lahko poseže zakonska določba »v povezavi z opravljanjem javne funkcije« je treba izhajati iz namena zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov. Gre namreč za zakonsko določilo, ki je pravno nedoločno, kar pomeni, da je treba njegovo vsebino opredeliti za vsak posamezni primer.

Kot je IP že omenil, je v (pravnomočni) odločbi 090-164/2013/2 že ugotovil, da podatki, ki se nanašajo na ugotovitve v zvezi z načinom reševanja zadev, strokovnostjo, ali so odločbe pravilne in kvalitetne, že sodijo v tisto sfero osebnosti javnega funkcionarja, ki ni neposredno povezana z opravljanjem javne funkcije.

IP izpostavlja, da je prekrškovno pravo (ki je del kaznovalnega prava) usmerjeno vedno v določenega posameznika, za katerega ni važno, v kateri vlogi je nastopal. Storjen prekršek vedno temelji na individualni odgovornosti posameznika, zato storjen prekršek vsekakor spada v njegovo zasebno sfero, čeprav je morda storjen na delovnem mestu. Namen in učinki kaznovalnega oziroma prekrškovnega prava so namenjeni zgolj posamezniku.

IP pojasnjuje, da je v postopku po ZDIJZ vselej treba upoštevati namen ZDIJZ, ki je zagotoviti javnost in odprtost delovanja zavezancev ter omogočiti uresničevanje pravic posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Za uresničitev tega namena si morajo zavezanci prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu (2. člen ZDIJZ). Izhajajoč iz načela odprtosti in transparentnosti je v konkretnem primeru treba omeniti predvsem funkcijo nadzora, ki omogoča splošni nadzor javnosti nad delom javnega sektorja, kamor sodi tudi organ, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Javnost lahko s pomočjo načel, ki jih pozna pravo dostopa do javnih informacij, preverja pravilnost odločitev organov ter spoštovanje pravnih in drugih pravil. Posledica takšne ureditve je bolj učinkovito delo javnega sektorja, obenem pa se zaradi komunikacije in tesnejšega razmerja med javnim sektorjem in posameznikom krepi tudi zaupanje vanj. IP pojasnjuje, da je v konkretnem primeru namen ZDIJZ dosežen, kljub prekritim varovanim osebnim podatkom.

Na podlagi vsega navedenega je IP v konkretnem postopku zavzel stališče, da podatki o imenu, priimku, EMŠO, državljanstvu, stalnem naslovu in funkciji odgovorne osebe pravne osebe, ki je (domnevno, ker prekrškovna odločba še ni pravnomočna) storila očitan prekršek, v povezavi s podatki o teku in ukrepih izrečenih v konkretnem prekrškovnem postopku, ki se vodi zoper odgovorno osebo pravne osebe, že sodijo v tisto sfero osebnosti javnega funkcionarja oziroma javnega uslužbenca, ki ni v neposredni povezavi z opravljanjem javne funkcije.

Podatki o imenu, priimku in delovnem mestu javnega uslužbenca, pooblaščene uradne osebe, ki je izdala odločbo o prekršku, pa predstavljajo prosto dostopne informacije. Ti osebni podatki so na odločbi namreč nedvomno navedeni v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, zato je za njihovo razkritje pravna podlaga podana v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP je že pojasnil, da je za obdelavo osebnih podatkov v skladu z 9. členom ZVOP-1 potrebna zakonska podlaga, ki pa je za objavo upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje izrecno podana v 6. členu Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (UL RS št. 54/07-UPB4, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZVVJTO), ki v 1. odstavku določa, da lokalna skupnost, ki nastopa kot upravičenec iz 2. člena tega zakona, v roku dveh mesecev po sklenitvi pisne poravnave iz 2. odstavka 8. člena ZVVJTO ali pravnomočno končanem nepravdnem postopku za določitev odškodnine iz 5. odstavka 8. člena, objavi na krajevno običajen način seznam fizičnih in pravnih oseb, ki nastopajo kot dejanski končni upravičenci.

Drugi odstavek istega člena določa še, da lokalna skupnost (torej organ) s predpisom, ki ga izda v roku dveh mesecev od uveljavitve zakona, podrobneje določi način sestave seznama, način ugotavljanja sorazmernih deležev vračila ter pogoje in roke vračanja teh deležev.

Navedeno obveznost iz drugega odstavka 6. člena ZVVJTO je organ izpolnil s sprejetjem Odloka o postopku vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Občine Kostanjevica na Krki (Uradni list Republike Slovenije, št. 38/2009, 32/2011, 38/2012), kjer je v 5. členu določen način sestave in objave seznama upravičencev  in je med drugim navedeno tudi, da se predlog seznama objavi na oglasni deski in spletni strani občine, lahko pa se objavi tudi na druge, krajevno običajne načine. V četrtem odstavku 5. člena Odloka je določeno, da so na predlogu seznama, ob splošnih podatkih o zahtevku, za katerega je bila dosežena pisna poravnava, naslednji podatki o posameznem dejanskem upravičencu: ime in priimek oziroma naziv dejanskega upravičenca, naslov v času vlaganja in/ali naslov v času objave predloga seznama ter delež poravnanega zneska vlaganj, ki pripada dejanskemu upravičencu. Navedena pravna podlaga je ustrezna glede na zahteve ZVOP-1, saj je konkretne pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov podana v zakonu, odlok pa je le neke vrste »tehnična« izvedba 6. člena ZVVJTO.

Glede imena, priimka in naslova upravičenca do vračila vlaganj obstaja ustrezna zakonska pravna podlaga za njihovo razkritje (kot je bilo obrazloženo že v prejšnjih odstavkih je to 6. člen ZVVJTO). IP poudarja, da pravna podlaga v četrtem odstavku 5. člena Odloka velja le za te, taksativno določene osebne podatke končnih upravičencev, ne pa tudi za druge osebne podatke končnih upravičencev.

Zakonska podlaga obstaja tudi za razkritje imena, priimka, stopnje strokovne izobrazbe in naslova sodnega izvedenca. Zakon o sodiščih (UL RS, št. 19/94 s spremembami, v nadaljevanju ZS) v tretjem odstavku 88. člena izrecno določa, da je imenik sodnih izvedencev javen v delu, ki obsega naslednje podatke: priimek in ime, znanstveni ali strokovni naslov, naslov stalnega ali začasnega bivališča, številko telefona in strokovno področje, za katero je imenovan izvedenec. Javni del imenika se lahko objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za pravosodje. Poleg tega je v 85. členu ZS določeno, da se smejo osebe, imenovane za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, sklicevati na to svojo lastnost samo, kadar dajejo izvide in mnenja, cenitve, tolmačenja in prevode na zahtevo sodišča ali na zahtevo stranke zaradi uveljavljanja njenih pravic ter za obrambo svojih pravic ali svojega ugleda. V konkretnem primeru oseba, ki je imenovana za sodnega cenilca, nastopa v vlogi, ki jo predvidevata 85. in 88. člen ZS, torej v vlogi sodnega cenilca. Zaradi tega dejstva je osebne podatke, kot so ime, priimek, smer in stopnja izobrazbe ter naslov sodnega cenilca, dopustno razkriti javnosti.

Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanem dokumentu, je IP v nadaljevanju presojal, ali je mogoče prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanega dokumenta. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. ali 5.a člena ZDIJZ (npr. varovane osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljeno v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005, 119/2007; 95/2011, v nadaljevanju Uredba) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki. Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu.

Zavarovanje osebnih podatkov odgovorne osebe pravne osebe, torej domnevnega kršitelja, v konkretnem primeru ne more biti razlog, da se prosilcu avtomatično zavrne dostop do celotne odločbe o prekršku. V obravnavanem primeru je prišlo do situacije, ko so temeljne človekove pravice: pravica do zasebnosti, pravica do varstva osebnih podatkov in pravica do sodnega varstva, trčile druga v drugo. Za temeljne človekove pravice pa je značilno, da so druga drugi enakovredne, nobena ne more in ne sme biti nad drugo. IP ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa mogoče zadostiti vsem ustavnim pravicam, ne da bi katero od njih povsem omejili. S prekritjem varovanih osebnih podatkov, na način, kot je določeno v prvi točki izreka te odločbe, se namreč onemogoči prepoznavnost in določljivost kršitelja, na katerega se nanašajo varovani osebni podatki. Varovani osebni podatki, ki so vsebovani v zahtevani sodbi, s prekritjem postanejo anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznika onemogočena.

IP zaključuje, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka odločbe. IP je pritožbo prosilca v delu, v katerem je v posredovanem dokumentu organ dolžan prekriti varovane osebne podatke, kot neutemeljeno, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

V tem postopku posebni stroški niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,

svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska   pooblaščenka