Anuška Delić, novinarka Dela - Univerza v Ljubljani
+ -Številka: 090-166/2015
Kategorije: Kršitev materialnega prava, Kršitev postopka
POVZETEK:Prosilka je od organa zahtevala dokumentacijo v zvezi z revizijo na Fakulteti za upravo. Organ je zahtevo prosilke zavrgel, ker je bilo o tej zadevi že pravnomočno odločeno in ker je prosilka z vlaganjem zahteve zlorabila pravico do dostopa do informacij javnega značaja. Zoper odločbo je prosilka vložila pritožbo, v kateri je navedla, da ZDIJZ v ničemer ne omejuje novinarjev pri vlaganju zahtev po ZDIJZ v lastnem imenu. IP je presodil, da je organ zmotno uporabil materialno pravo s tem, ko je napačno štel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja fizične osebe, kot novinarsko vprašanje medija po Zakonu o medijih, zato je pritožbi prosilke ugodil in vrnil zadevo organu v ponovni postopek.ODLOČBA:Številka: 090-166/2015/4
Datum: 10. 7. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 3. odst. 251. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo, z dne 8. 6. 2015, št. 071-3/2015-5, Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke se ugodi in se odločba Univerze v Ljubljani z dne 8. 6. 2015, št. 071-3/2015-5 odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je, dne 18. 5. 2015, na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahtevala kopijo:
I. poročila revizije, ki jo je organ leta 2009 opravil na Fakulteti za upravo
II. odzivnega poročila Fakultete za upravo
Ob tem je navedla, da želi prejeti dokumente v elektronski obliki po elektronski pošti. Če to ni mogoče, pa želi prejeti dokumente po navadni pošti.
Organ je z odločbo št. 071-3/2015-5, z dne 8. 6. 2015, zahtevo prosilke kot nedovoljeno zavrgel. V obrazložitvi je navedel, da gre v skladu s 5. odst. 5. čl. ZDIJZ za zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj je identičen zahtevek dne 16. 3. 2015 s strani istega medija naslovila druga novinarka, ki pa je po izdaji zavrnilne odločbe organa zamudila rok za pritožbo, s čimer je odločitev organa v tem postopku postala pravnomočna. Ker novinar dela v svojstvu medija, se zaradi tega dejstva ne more v postopkih dostopa do informacij javnega značaja predstavljati kot posameznik, pač pa zgolj kot medij. Drugi zahtevek istega medija je bil podan zgolj zaradi zamude pritožbenega roka v prvem postopku, zato gre evidentno za zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Nadalje je navedel, da je potrebno upoštevati tudi načelo ne bis in idem (4. tč. 1. odst. 129. čl. ZUP).
Zoper odločbo je prosilka, dne 9. 6. 2014, vložila pritožbo, v kateri je navedla, da je organ kršil pravila postopka s tem, ko je napačno uporabil načelo ne bis in idem. Prosilka je vložila svojo zahtevo po ZDIJZ in ne po ZMed. ZDIJZ v ničemer ne prepoveduje vložitve istovrstne zahteve s strani večjega števila novinarjev iste medijske družbe. Pod zahtevkom je podpisana prosilka in ne kdo drug izmed njenih novinarskih kolegov. V predmetni zadevi torej še ni bilo pravnomočno odločeno.
Organ je pritožbo prosilke z dopisom št. 071-3/2015-10, z dne 17. 6. 2015, s prilogami, poslal v odločanje IP.
Prosilka je, na podlagi poziva IP, dne 30. 6. 2015 dopolnila pritožbo s pojasnilom, da je zahtevo podala v lastnem oz. osebnem imenu. Ob tem je navedla, da je medij ni z ničemer pooblastil, da to stori v imenu pravne osebe.
Pritožba je utemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V predmetni zadevi je sporno, ali je organ ravnal pravilno in zakonito s tem, ko je zahtevo prosilke zavrgel. IP je primarno ugotovil, da je organ zavrgel zahtevo prosilke z odločbo, ki ni procesno pravilna oblika odločanja, kadar organ ne odloči meritorno. Organ mora namreč, v skladu s 1. odst. 129. čl. ZUP, v primeru neizpolnjevanja procesnih predpostavk zahtevo zavreči s sklepom. Ker pa je iz obrazložitve odločbe organa razvidno, da se organ ni spuščal v vsebinsko presojo zahteve, je IP smiselno štel odločbo organa kot sklep.
1. Glede 129. čl. ZUP v povezavi s 1. odst. 5. in 2. čl. ZDIJZ:
V skladu s 1. odst. 129. čl. ZUP organ zavrže zahtevo, če:
1. stvar, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva;
2. vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka;
3. zahteva ni bila vložena v predpisanem roku;
4. se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na načelo ne bis in idem oz. na obstoj pogojev za zavrženje zahteve po 4. tč. 1. odst. 129. čl. ZUP. V skladu s 1. odst. 5. čl. ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam. IP je ugotovil, da je bila v predmetni zadevi zahteva podana s strani novinarke v lastnem imenu oz. v imenu fizične osebe, ki ni fizična oseba ali medij, ki ju je organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe navajal kot prosilca v preteklih postopkih. Četudi je zahtevek prosilke v predmetni zadevi identičen preteklim zahtevkom drugih prosilcev, to ne pomeni, da je bila s tem prosilkina pravica dostopa do informacij javnega značaja že izčrpana. IP ob tem pojasnjuje, da ZDIJZ v ničemer ne omejuje novinarjev pri vlaganju zahtev za posredovanje informacij javnega značaja po ZDIJZ. Ravno nasprotno, namen ZDIJZ je v skladu z 2. čl. zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Pri tem ni zakonskih ovir, ki bi preprečevale različnim novinarjem iste medijske hiše vlaganje istovrstnih zahtev po ZDIJZ v lastnem imenu. Organ je očitno napačno štel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja fizične osebe, kot novinarsko vprašanje medija po Zakonu o medijih (Ur. l. RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS in 47/12; v nadaljevanju ZMed). V postopku po ZMed je namreč le medij, ki je vpisan v razvid medijev, lahko stranka postopka. Organ bi si moral za uresničitev namena ZDIJZ, v skladu z 2. odst. 2. čl. ZDIJZ, prizadevati, da doseže čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju, kar v predmetni zadevi pomeni, da bi moral ob preizkusu procesnih predpostavk vložiti več napora v preveritev dejstva, v kakšnem svojstvu je bila zahteva podana. Ker je organ napačno uporabil materialni predpis (1. odst. 5. čl. in 2. čl. ZDIJZ) in ni preveril, ali je novinarka podala zahtevo, kot fizična oseba ali v imenu medija, je zagrešil bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 2. in 3. tč. 2. odst. 237. čl. ZUP.
IP nadalje v zvezi z zatrjevano zlorabo pravice po 5. odst. 5. čl. ZDIJZ pojasnjuje, da navedena določba ni lex specialis glede na 129. čl. ZUP oz. se ne nanaša na zavrženje zahteve zaradi neobstoja procesnih predpostavk, temveč na zavrnitev zahteve v primeru obstoja izjemnih okoliščin, katerih preverba terja vsebinsko presojo, ki pa je organ v predmetni zadevi ni opravil. IP je torej ugotovil, da je organ napačno uporabil tudi 5. odst. 5. čl. ZDIJZ, s tem ko je materialni predpis uporabil pri argumentaciji procesne odločitve, posledično pa je v tem delu izrek izpodbijane odločbe v nasprotju z obrazložitvijo.
2. Glede nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja:
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da se organ ni spustil v vsebinsko obravnavo zadeve. Organ tako ni navedel, kateri določno opredeljeni dokumenti so bili predmet presoje, temveč se je na splošno skliceval na to, da je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno. IP ugotavlja, da je organ na podlagi napačne razlage materialnega prava (tč. 1. obrazložitve te odločbe) smatral, da so določena dejstva irelevantna. Organ v ugotovitvenem postopku posledično ni presojal obstoja vseh zahtevanih dokumentov in možnosti (delnega) dostopa do dokumentov, s katerimi organ razpolaga oz. je dejansko stanje ugotovil nepopolno.
Navedena napačna uporaba materialnega predpisa in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje sta rezultirala v nepravilni in nezakoniti odločitvi, zato je IP izpodbijano odločbo odpravil. Ker pa je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. čl. ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, saj bo z vpogledom v lastno dokumentacijo hitreje popolno ugotovil dejansko stanje. IP je zato zadevo vrnil organu v ponovno reševanje.
V skladu s 3. odst. 251. čl. ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek. Organ bo v ponovljenem postopku moral ugotoviti, ali razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilka, kateri dokumenti so to in ali ti dokumenti izpolnjujejo pogoje za obstoj informacije javnega značaja. Organ bo moral nato natančno ugotoviti in konkretno obrazložiti, v katerem delu zahtevane informacije predstavljajo izjemo od dostopa in iz česa to izhaja. Če so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme od prostega dostopa, mora organ, za vsak posamezen dokument, presoditi, in ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa po 7. čl. ZDIJZ.
Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ napačno uporabil materialni predpis, bistveno kršil pravila upravnega postopka in nepopolno ugotovil dejansko stanje, zato je bilo treba, na podlagi 3. odst. 251. čl. ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Organ mora o zahtevi prosilke odločiti nemudoma, najpozneje pa v roku tridesetih (30) dni od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodil:
Jan Merc, univ. dipl. prav.
asistent svetovalca IP
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka