Odvetniška družba Grčar - Urad RS za intelektualno lastnino
+ -Številka: 090-164/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilka je na organ naslovila zahtevo za posredovanje fotokopije Metodologije izvajanja nadzora, ki je navedena v Programu dela Urada RS za intelektualno lastnino za leto 2015. Organ je prosilki zavrnil dostop, ker z metodologijo ne razpolaga. Prosilka je zoper odločbo organa pravočasno vložila pritožbo, v kateri navaja, da meni, da zahtevana dokumentacija mora obstajati. Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP. IP je ugotovil, da v zvezi z zahtevo prosilke, organ ne razpolaga z nobenimi dokumenti. Odločitev organa je bila torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-164/2015/3Datum: 10. 8. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi odvetnice …………………. (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino, Kotnikova 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-9/2015-2 z dne 20. 5. 2015, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:1. Pritožba prosilke zoper odločbo Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino, št. 090-9/2015-2 z dne 20. 5. 2015, se zavrne. 2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :Prosilka je dne 24. 4. 2015 na organ naslovila zahtevo za posredovanje fotokopije Metodologije izvajanja nadzora, ki je navedena v Programu dela Urada RS za intelektualno lastnino za leto 2015. Prosilka je navedla še, da v primeru, da organ z Metodologijo razpolaga v elektronski obliki, naj jo prosilki v taki obliki tudi posreduje.Organ je dne 20. 5. 2015 izdal odločbo št. 090-9/2015-2, s katero je zavrnil dostop do Metodologije izvajanja nadzora, saj ta ne obstaja v materializirani obliki.Prosilka se je dne 5. 6. 2015 pritožila in v pritožbi navedla, da zahtevani dokument mora obstajati, saj si ne predstavlja, da se organ lahko sklicuje nanj v svojem letnem načrtu in da po takem sklicevanju tak listinski temelj za nadzor nad kolektivnimi organizacijami ne bi obstajal. Prosilka meni, da gre za dokument, ki naj bi podal neke smernice in okvire za izvajanje upravnega nadzora nad delovanjem kolektivnih organizacij, saj je področni zakon v več ozirih glede urejanja nadzora precej skop. Prosilka meni, da tako pomemben dokument mora obstajati, saj se v nasprotnem primeru lahko izvaja omenjeni nadzor povsem arbitrarno.Organ po prejemu pritožbe prosilke izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-9/2015-4 z dne 16. 6. 2015, z vso pripadajočo dokumentacijo, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.Pritožba ni utemeljena. IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da ni sporno, da je organ v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zavezanec po tem zakonu.
Iz prvega odstavka 1. člena in 4. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo. Informacija javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ je namreč informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.Ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na to, da zahtevanega dokumenta nima in ker prosilkina pritožba izhaja iz domneve o obstoju zahtevane metodologije, je bilo v pritožbenem postopku potrebno, v skladu z definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokument obstaja oziroma, ali organ z njim razpolaga. IP je zato organ pozval, naj še dodatno pojasni, zakaj dokumenta nima oziroma z njim ne razpolaga. Po pozivu IP za dodatno pojasnilo, je organ dne 31. 7. 2015 IP posredoval dopis, ki ga je predhodno že pripravil za Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ko ga je le to pozvalo, naj obrazloži, ali obstaja pisni dokument »Metodologija izvajanja nadzora«.Organ v dopisu št. 060-3/2015-2/101 z dne 10. 7. 2015 pojasnjuje, da v skladu s svojimi pristojnostmi nadzoruje, ali kolektivne organizacije izvajajo naloge v skladu z določbami ZASP. Organ izvaja nadzor po uradni dolžnosti, pri čemer nekatere segmente delovanja kolektivnih organizacij pregleda na lastno pobudo, nekatere pa na pobudo
oseb, ki so ga opozorile na domnevne nepravilnosti pri delovanju kolektivne organizacije. V predlogu Programa dela Urada RS za intelektualno lastnino za leto 2015 (dokument št. 01006-1/2015-1/001 z dne 28. 1. 2015) je med predvidenimi nalogami navedeno tudi »izvajanje rednega sistemskega nadzora določenega vidika delovanja kolektivnih organizacij pri vseh kolektivnih organizacij določen skladno z metodologijo izvajanja nadzora« (stran 4). Organ pojasnjuje, da je napačna domneva prosilke, da bi morala metodologija izvajanja nadzora nad delom kolektivnih organizacij, ki je omenjena v predlogu Programa dela Urada RS za intelektualno lastnino za leto 2015, obstajati v obliki pisnega dokumenta in torej izpolnjevati pogoje informacije, kot je opredeljena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Pisni dokument »Metodologija izvajanja nadzora« ne obstaja in organ tudi nikoli ni trdil, da obstaja v pisni obliki. Organ poudarja, da tudi ZASP ne določa, da bi moral tak dokument obstajati. Organ nadalje pojasnjuje, da neobstoj pisnega dokumenta »Metodologija izvajanja nadzora« ne pomeni, da organ ni oblikoval metodologije izvajanja nadzora nad delovanjem kolektivnih organizacij ali da nima strategije izvajanja nadzora. Organ v nadaljevanju podrobno pojasnjuje, kaj pomeni metodologija, na katero se sklicuje v Programu dela: organ je leta 2013 okrepil aktivnosti na področju izvajanja nadzora nad delovanjem vseh kolektivnih organizacij. Organ je v tem obdobju na podlagi zaznanih nepravilnosti pri delovanju kolektivnih organizacij ugotovil, da je potrebno nekatere vidike delovanja kolektivnih organizacij sistemsko pregledati pri vseh kolektivnih organizacijah. Vodstvo organa je zato skupaj z zaposlenimi, ki opravljajo naloge v zvezi z nadzorom delovanja kolektivnih organizacij, ustno dogovorilo metodologijo izvajanja nadzora, vključno s tem, katere določene segmente delovanja kolektivnih organizacij se bo pregledalo pri vseh kolektivnih organizacijah. Glede na ugotovitve organa o delovanju kolektivnih organizacij, so se pri organu zaposleni na rednih sestankih ves čas ustrezno ustno dogovarjali tudi glede morebitnih sprememb glede načrtovanih sistemskih nadzorov delovanja kolektivnih organizacij in njihovega obsega, ob upoštevanju razpoložljivih kadrov in drugih nalog, ki jih ti opravljajo. Po mnenju organa ustni dogovor omogoča prožnejšo in hitrejšo reakcijo organa na domnevne nepravilnosti pri delu kolektivnih organizacij, na katere organ opozorijo tretji, pa tudi enakopravnejšo obravnavo vseh kolektivnih organizacij - hkrati pa ustni dogovor zagotavlja ohranjanje informacij o načrtovanih nadzorih v ožjem krogu zaposlenih. Iz navedenega pojasnila organa torej izhaja, da organ delo kolektivnih organizacij sicer nadzoruje na podlagi metodologije, ki pa je ustno dogovorjena in ne obstaja v pisni obliki. IP je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika poiskal pomen oziroma razlago besede »metodologija« - metodologija je skupek metod, ki se uporabljajo pri kakem raziskovanju, mišljenju: sociološka metodologija temelji na statistiki; izpopolniti, obvladovati znanstveno metodologijo; metodologija filozofije, psihologije (http://www.fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=metodologija). Iz navedene definicije, po mnenju IP izhaja, da metodologija nujno sploh ne pomeni enotnega pisnega dokumenta. Metoda pomeni obliko načrtnega, premišljenega dejanja, ravnanja ali mišljenja za dosego kakega cilja; način oziroma postopek. Glede na navedeno razlago termina metodologija oziroma metoda, IP meni, da v skladu z navedeno definicijo vsekakor ni nujno, da organ termin »metodologija« uporabi le za poimenovanje pisnega dokumenta. To po mnenju IP pomeni, da čeprav se organ v Programu dela sklicuje na določeno metodologijo, to ne pomeni, da se »metodologija izvajanja nadzora« nujno nahaja v posameznem dokumentu, torej v materializirani obliki pri organu, kar za IP predstavlja še dodaten argument, da organ z metodologijo v obliki dokumenta resnično ne razpolaga. IP dodaja, da tudi prosilka v pritožbi ni izkazala oziroma navedla nobenih utemeljenih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da zahtevana dokumentacija dejansko obstaja, saj navaja le, da bi dokumenti morali obstajati. Mnenje prosilke, da bi zahtevani dokumenti pri organu morali obstajati, ne more v ničemer spremeniti dejstva, da dokumenti pri organu dejansko ne obstajajo. Organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga (iz kateregakoli razloga), prosilki namreč ne more posredovati.Poudariti je treba še, da pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. IP tudi nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da pridobi oziroma ustvari dokumente, ki so predmet zahteve. IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. Kot že rečeno, ZDIJZ v 4. členu podaja definicijo informacije javnega značaja, ki je zgolj in edino že ustvarjen oziroma obstoječ dokument. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci in ne IP, pa po ZDIJZ nimajo nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej na zahtevo prosilca ustvari določen dokument (npr. v konkretnem primeru – metodologijo v pisni obliki). Ključnega pomena je torej, da je informacija, ki se zahteva, že ustvarjena. Ne zadostuje niti, da je organ po zakonu ali predpisu dolžan izdelati določeno informacijo (IP zgolj podredno pripominja, da v konkretnem primeru ni našel nobene pravne podlage, ki bi od organa zahtevala pripravo določene metodologije v pisni obliki). Po preučitvi celotne zadeve (obrazložitve organa in celotne spisne dokumentacije), IP ugotavlja, da v zvezi z zahtevo prosilke, organ ne razpolaga z nobenim dokumentom, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,Svetovalka pooblaščencaInformacijski pooblaščenecMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka