prosilka - Obrtno podjetniška zbornica Slovenije
+ -Številka: 090-161/2015
Kategorije: Kršitev postopka, Osebni podatek
POVZETEK:Organ je zavrnil zahtevo prosilke za posredovanje fotokopij dokumentov (pogodb o izvedbi ali stvaritvi avtorskega dela, ki jih je organ sklenil v določenem obdobju z avtorji, ki so bili v času sklenitve pogodbe v delovnem razmerju pri organu), ker da gre pri zahtevanih pogodbah v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ za osebni podatek. IP je ugodil pritožbi iz razlogov, ker organ v izpodbijani odločbi ni z ničemer obrazložil (zlasti glede na predpisane sestavine obrazložitve iz prvega odstavka 214. člena ZUP), za katere osebne podatke katerih fizičnih oseb pri točno katerih dokumentih gre, niti ni razvidno, da bi ugotavljal, ali morebiti obstaja izjema od zatrjevane izjeme (drugi in tretji odstavek 6. člena ZDIJZ) oziroma možnost delnega dostopa (7. člen ZDIJZ). IP je tako ugotovil, da je izpodbijana odločba pomanjkljivo obrazložena oziroma sploh nima razlogov o odločilnih dejstvih in je zato ni mogoče preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), zato je izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek.ODLOČBA:Številka: 090-161/2015/2
Datum: 26. 6. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – ZDIJZ-UPB2, 117/06 – ZDavP, 23/14, 50/14 in 19/15 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – ZUP-UPB2, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 4. 6. 2015, zoper odločbo Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Celovška cesta 71, 1000 Ljubljana, ki jo zastopa direktor Danijel Lamperger (v nadaljevanju organ), z dne 21. 5. 2015, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke z dne 4. 6. 2015 se ugodi. Odločba Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije z dne 21. 5. 2015 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek, ki mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je pri organu vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 17. 4. 2015, s katero je zahtevala posredovanje fotokopij dokumentov, ki imajo glede na status pravne osebe javnega prava, ki ga je organ imel v obdobju, ko so ti dokumenti nastali, značaj informacije javnega značaja, in sicer vseh pogodb o izvedbi ali stvaritvi avtorskega dela (predavanja, članki za revijo Obrtnik, učna gradiva, druga dela z značajem avtorskega dela), ki jih je organ sklenil v obdobju od začetka veljavnosti Pravilnika o merilih za izplačilo avtorskih honorarjev (prejetega na 25. redni seji upravnega odbora organa dne 24. 2. 2004) do 30. 11. 2011 z avtorji, ki so bili v času sklenitve pogodbe v delovnem razmerju pri organu.
Z odločbo z dne 21. 5. 2015 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) je organ zahtevo prosilke kot neutemeljeno zavrnil (I. točka izreka) in odločil, da stroški postopka niso nastali (II. točka izreka). V obrazložitvi je povzel zahtevo prosilke in navedel, da gre pri zahtevanih avtorskih pogodbah v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ za osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, zato je zahtevo prosilke zavrnil.
Prosilka je zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo z dne 4. 6. 2015 iz razloga, ker je organ napačno uporabil določbe ZDIJZ in Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP–1). Ne drži, da so dokumenti, katerih kopije zahteva, osebni podatki; zahtevala je izročitev dokumentov, predmet varstva pa so osebni podatki in ne dokumenti, ki (med drugim) vsebujejo osebne podatke. Ker gre pri zahtevanih dokumentih za informacije javnega značaja, jih je organ dolžan izročiti, in sicer na način, da ob tem upošteva določbe ZVOP–1 o varovanju osebnih podatkov. Vse to bi organ že moral vedeti, saj je prosilka v preteklosti od njega že zahtevala izročitev dokumentov, ki so vsebovali osebne podatke, pa mu je IP takrat z odločbo, št. 090-117/2014 z dne 23. 10. 2014, naložil, da je prosilki zahtevane dokumente dolžan izročiti, s tem da prekrije osebne podatke. Ker je izpodbijano odločbo izdal na zadnji dan izteka roka po ZDIJZ tudi ocenjuje, da organ s takšnim ravnanjem zgolj namerno zavlačuje z izročitvijo zahtevanih dokumentov.
Organ je po 245. členu ZUP opravil preizkus pritožbe in ugotovil, da je pritožba pravočasna in vložena po upravičeni osebi (je sicer tudi dovoljena), ter jo odstopil IP.
Pritožbi je bilo treba ugoditi iz naslednjih razlogov:
IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
Med strankama ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje zahtevanih informacij (to je IP ugotovil tudi v že omenjeni odločbi z dne 23. 10. 2014, in sicer da je zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ) in da le-te predstavljajo informacije javnega značaja v skladu s 4. členom ZDIJZ, nasprotuje pa prosilka zatrjevanju organa, da je za vse oziroma celotne zahtevane dokumente podana izjema za dostop do informacij javnega značaja iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (osebni podatki).
Na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Organ zavrnitev zahteve utemeljuje (v enem stavku) le z obstojem navedene izjeme, pri čemer iz obrazložitve odločbe sploh ni razvidno oziroma organ sploh ni v ničemer obrazložil, za katere osebne podatke katerih fizičnih oseb pri točno katerih dokumentih gre. Za utemeljitev odločitve organa ne zadostuje samo pavšalna navedba oziroma sklic na tisto točko izjeme, ki jo zatrjuje organ, ampak mora biti obrazložitev izčrpna in popolna oziroma mora vsebovati vse predpisane sestavine iz prvega odstavka 214. člena ZUP, tako da je sploh možna presoja o pravilnem in popolnem ugotovljenem dejanskem stanju ter pravilni uporabi materialnega prava, ter z natančno navedbo vseh pravnorelevantnih dejstev in razlogov, zakaj je organ odločil, kot izhaja iz izreka odločbe. Obrazložitev izpodbijane odločbe tem pravilom ne zadostuje, pri tem pa IP poudarja, da morajo biti zlasti razlogi za zavrnitev zahteve oziroma razlogi, s katerimi se dokazuje obstoj izjeme od dostopa do informacij javnega značaja, natančno, jasno in konkretno obrazloženi, da se lahko preizkusi njihova utemeljenost oziroma izkazanost.
Hkrati pa je utemeljena pritožbena navedba v zvezi s prekritjem osebnih podatkov, tj. glede delnega dostopa, za katerega iz izpodbijane odločbe ni razvidno, ali ga je organ sploh ugotavljal oziroma zakaj ga ni izvedel. V skladu s 7. členom ZDIJZ namreč pooblaščena oseba organa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino (oziroma mu omogoči ponovno uporabo) preostalega dokumenta. Na podlagi prvega odstavka 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11) se šteje, da je te informacije mogoče tako izločiti iz dokumenta, če jih je mogoče:
1. na kopiji fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki;
2. v kopiji zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki.
Organ v postopku na prvi stopnji tudi sploh ni ugotavljal, ali morebiti obstaja izjema od zatrjevane izjeme, tj. ko se na podlagi drugega in tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne glede na izjeme iz prvega odstavka tega člena, dostop do zahtevane informacije vseeno dovoli.
IP pa zgolj na podlagi v pritožbi navedenih informacij ne more pritrditi oceni prosilke, da z izdajo izpodbijane odločbe na zadnji dan izteka roka organ namerno zavlačuje z izročitvijo zahtevanih dokumentov, vendar pa prosilka upravičeno opozarja, da bi organ že na podlagi omenjene odločbe IP moral vedeti, kako ravnati tudi v obravnavani zadevi. Organ je že obravnaval podobno zadevo oziroma se precejšen del obrazložitve že omenjene odločbe IP namreč nanaša prav na izjemo osebnih podatkov oziroma ugotavljanje le-te in prekrivanje osebnih podatkov oziroma na uporabo instituta delnega dostopa.
Na podlagi vsega navedenega IP ugotavlja, da je izpodbijana odločba pomanjkljivo obrazložena oziroma sploh nima razlogov o odločilnih dejstvih in je zato ni mogoče preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Ker je organ storil bistvene kršitve pravil postopka, je bilo treba na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti organu prve stopnje v ponovni postopek, saj je organ tisti, ki lahko vse navedene pomanjkljivosti hitreje in bolj ekonomično odpravi oziroma opiše ter ustrezno in popolno obrazloži vse razloge o odločilnih dejstvih v zvezi z obstojem zatrjevane izjeme oziroma zavrnitvijo zahteve. V zvezi s tem IP še pripominja, da organ ni, v skladu z drugim odstavkom 245. člena ZUP, pritožbi priložil vseh dokumentov, ki se tičejo zadeve, saj spisni dokumentaciji niso priloženi nobeni dokumenti oziroma pogodbe, ki so predmet zahteve in za katere organ zatrjuje obstoj omenjene izjeme do dostopa do informacij javnega značaja.
Organ je dolžan pri ponovnem odločanju, če v zadevi ne bo odločil drugače oziroma ugotovil obstoj morebitnih drugih izjem (vsako izjemo je treba obravnavati restriktivno ter za vsak posamičen dokument), upoštevati stališča in napotke iz te odločbe oziroma ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema te odločbe, odločiti o zahtevi oziroma izdati novo odločbo, zoper katero ima prosilec pravico pritožbe.
Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila:
Jelka Kovačič, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka