prosilec - Vlada RS
+ -Številka: 090-160/2015
Kategorije: Poslovna skrivnost, Test interesa javnosti, Okoljski podatki
POVZETEK:V obravnavanem primeru je organ prosilcu delno zavrnil dostop do Noveliranega investicijskega programa, Revizije 6 za postavitev nadomestnega bloka v TE Šoštanj, izdaja december 2014, zaradi izjeme poslovne skrivnosti. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da zahtevana informacija izpolnjuje pogoje poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju (prvi odstavek 39. člena ZGD-1), vendar pa je IP nadalje odločil, da je interes javnosti za razkritje zahtevane informacije močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. IP je poudaril, da vse informacije, ki se nanašajo na izgradnjo bloka 6, predstavljajo okoljske informacije, ki so vselej prosto dostopne. Poleg navedenega pa ob tem ni mogoče spregledati javnega interesa tudi z vidika vprašanja višine same investicije, ki je bila poleg okoljskih in klimatskih pomislekov, deležna široke razprave. IP je ugotovil, da je organ dejansko onemogočil dostop do tistih informacij, ki izkazujejo, ali projekt izpolnjuje finančne pogoje, ki jih je postavila država oziroma kakšni so kazalci tveganja, da bi lahko prišlo do unovčitve poroštva RS. Z onemogočanjem dostopa do teh informacij dejansko ni mogoče preveriti, ali se investicija drži postavljenih okvirjev oziroma kakšna so morebitna odstopanja, zaradi katerih je lahko večja verjetnost unovčitve poroštvene pogodbe in zaradi česar je bil stranski udeleženec tudi dolžan izdelati novelacijo investicijskega programa.
ODLOČBA:Številka: 090-160/2015/3Datum: 23. 11. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi, z dne 14.5.2015 (dalje prosilec), zoper odločbo z dne 24. 4. 2015, št. 090-2/2015/6, Republike Slovenije, Kabineta predsednika Vlade, Gregorčičeva ulica 20,25, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca z dne 14. 5. 2015 zoper odločbo Republike Slovenije, Kabineta predsednika vlade z dne 24. 4. 2015, št. 090-2/2015/6 se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati celoten Noveliran investicijski program, Revizija 6 za postavitev nadomestnega bloka v TE Šoštanj, izdaja december 2014.2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.OBRAZLOŽITEV:Prosilec je dne 9. 3. 2015 zahteval, da mu organ v elektronski obliki posreduje noveliran investicijski program, Revizijo 6 za postavitev nadomestnega bloka 6 v TE Šoštanj. O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 24. 4. 2015, št. 090-2/2015/6, s katero je zahtevi za posredovanje noveliranega investicijskega programa, Revizijo 6 za postavitev nadomestnega bloka 6 v TE Šoštanj, delno ugodil. Posebni stroški postopka niso nastali.V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ povzel zahtevo prosilca in definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. V nadaljevanju je navedel, da ima v uradni evidenci zadev in dokumentov Kabineta predsednika vlade RS pod številko 360-2/2015/1 evidentiran dokument z naslovom »Postavitev nadomestnega bloka 6 moči 600MW v Termoelektrarni Šoštanj, Noveliran investicijski program, Revizija 6, izdaja december 2014 (ver. 5,30.1.2015)«. Organ ugotavlja, da je dokument v celoti označen kot poslovna skrivnost, kar v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavlja zadržek za prosti dostop do zahtevane informacije. Organ je od družbe Termoelektrarna Šoštanj d.o.o. (v nadaljevanju stranski udeleženec), ki je avtor in lastnik zahtevane informacije, pridobil sklep direktorja z dne 30.1.2015, s katerim je v skladu s točko 4.1 in 4.2 SN 10-01-06, Pravilnika o poslovni skrivnosti ter 39. člena ZGD-1 zahtevana informacija označena kot poslovna skrivnost. Stranski udeleženec je v svojem odgovoru na poziv organa navedel, da po njegovi presoji ne gre samo za informacije, ki so tipične informacije v skaldu z ZDIJZ (npr. osnovni podatki o sklenjenih pogodbah, in sicer vrsta posla, pogodbeni partner, pogodbena vrednost višina posameznih izplačil, datum in trajanje posla) in ki se spletno objavljajo. Dejavnosti proizvodnje, trgovanja in dobave električne energije odjemalcem v Sloveniji so skladno z Energetskim zakonom (Uradni list RS, št. 17/14) neposredno izpostavljene konkurenci, čigar eno izmed temeljnih načel je spodbujanje konkurence na trgu z energijo. TEŠ zagotavlja približno tretjino proizvodnje električne energije v Sloveniji. Električna energija, proizvedena v termoelektrarnah, je z vidika zanesljivosti oskrbe z električno energijo kot tudi zmožnosti neposrednega prilagajanja potrebam po električni energiji, ključnega pomena v strukturi oskrbe domačega trga z električno energijo. V skladu z navedenim bi razkritje NIP rev. 6 ob dejstvu slabše konkurenčnosti cene električne energije, proizvedene v termoelektrarni kot taki, nujno pomenilo še dodatno ogrožanje konkurenčnosti cene električne energije, proizvedene v TEŠ, s tem pa huje škodovalo konkurenčnemu položaju TEŠ, HSE in PV na trgu z električno energijo. Razkritje dokumenta NIP rev. 6 posledično razkriva med drugim tudi podatke o proizvodni ceni električne energije, kar bi konkurenci in potencialnim kupcem omogočilo dosego privilegiranega položaja v odnosu do HSE in posredno TEŠ. Glede na obstoj varovane izjeme iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je organ, upoštevaje navedbe stranskega udeleženca, v nadaljevanju presojal možnost uporabe instituta delnega dostopa. 7. člen ZDIJZ namreč določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Na podlagi navedenega je organ prosilcu v skladu s 7. členom ZDIJZ omogočil delni dostop do zahtevanega dokumenta, in sicer tako, da se iz dokumenta izločijo podatki, ki pomenijo poslovno skrivnost. Organ je po dogovoru s stranskim udeležencem prosilcu svetoval, da se glede vpogleda v podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost, obrne neposredno na avtorja in lastnika navedenega dokumenta, kjer mu bodo omogočili vpogled v zaprošene podatke. Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 15. 5. 2015 pri organu vložil pritožbo, v kateri je povzel odločitev organa ter navedel, da se organ glede njegovih argumentov o tem, zakaj NIP rev. 6 ne more biti označen za poslovno skrivnost, ni opredelil. Prosilec je poudaril, da sta na spletu objavljeni reviziji investicijskega programa št. 4 in 5. Zakaj ti dve reviziji nista poslovna skrivnost, NIP rev.6. pa je, iz odločbe ni mogoče ugotoviti, saj se organ do teh navedb v zahtevi ni opredelil, pač pa je povsem nekritično sledil sklepu vodstva TEŠ, ne da bi sam poizvedel, zakaj so nekatere revizije investicijskega programa prosto dostopne na spletu, najbolj relevantna (zadnja) pa ne. Prosilec nadalje navaja, da je zanimivo, da so v cenzurirani kopiji NIP rev. 6, ki jo je prosilec prejel, navedeni vsi glavni podatki od NIP 0 do NIP 5, ki bi po logiki stranskega udeleženca tudi predstavljali poslovno skrivnost. V zvezi z domnevno poslovno skrivnostjo NIP rev. 6 je po mnenju prosilca posebej nenavaden predzadnji odstavek obrazložitve, v katerem mu organ svetuje, da se glede vpogleda v podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost, obrne neposredno na avtorja in lastnika navedenega dokumenta, kjer mu bodo omogočili vpogled v zaprošene podatke. Ne glede na to, da se prosilec čuti na neki način privilegiranega, saj bi mu bil TEŠ, kot kaže, pripravljen pokazati svojo poslovno skrivnost, zatrjuje, da ravno ta odstavek kaže na napačno uporabo materialnega prava. Podatek, ki je izjema od prostega dostopa, ker je poslovna skrivnost gospodarskega subjekta, je pač izvzet iz prostega dostopa in prosilcu, ki nima posebnih pooblastil, ne bi smel biti dostopen na vpogled po dobri volji TEŠ. Kakor bi se prosilec rad informiral o končni vrednosti investicije v šesti blok TEŠ in presojal, ali je investicija še skladna s pogoji poroštva ipd., pa do informacije ne želi priti kot privilegiranec, pač pa zahteva njihovo prosto dostopnost. Glede na navedeno je odprto tudi vprašanje, ali je organ dejansko stanje glede obstoja poslovne skrivnosti sploh ugotovil pravilno, saj mu po dogovoru s TEŠ ponuja vpogled v iste podatke, ki jih zaradi obstoja izjeme ne želi deliti z javnostjo. Nenavaden je tudi odstavek v odgovoru stranskega udeleženca, da »bi razkritje NIP rev. 6 ob dejstvu slabše konkurenčnosti cene električne energije, proizvedene v termoelektrarni kot taki, nujno pomenilo še dodatno ogrožanje konkurenčnosti cene električne energije, proizvedene v TEŠ, s tem pa huje škodovalo konkurenčnemu položaju TEŠ, HSE in PV na trgu z električno energijo....", še posebej, če drži informacija iz časopisa Dnevnik z dne 14. 5. 2015 na 8 strani, da NIP rev. 6 recenzira podjetje Vattenfal, ki pa je eden velikih lastnikov elektrarn v Evropi in velik proizvajalec električne energije, in kot tak tudi konkurent TEŠ 6. Tako ima konkurent TEŠ prost dostop do NIP rev. 6, davkoplačevalci, ki bomo pokrivali izgube, pa ne. Svojo zahtevo je prosilec utemeljil tudi z obstojem javnega interesa za prost dostop do NIP rev. 6, organ pa se do tega dela zahteve sploh ni opredelil, s čimer je kršil zapoved o tem, da je treba z odločbo odločiti o vseh zahtevkih stranke. Eden od zahtevkov (postavljen podredno, kolikor bi organ presodil, da obstaja izjema od prostega dostopa iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) se je namreč nanašal tudi na presojo obstoja javnega interesa za razkritje NIP rev. 6. Predvsem je z vidika javnega interesa pomembna končna vrednost investicije, obratovalni stroški in prihodki, ki so v dokumentu prekriti. Prav tako so prekrite vse vrednosti, ki bi omogočale oceno odstopanja končne vrednosti investicije od vrednosti, ki je bila predvidena z NIP 5, ki je prosto dostopen. Kot državljan in davkoplačevalec prosilec preprosto ne sprejema odločitve, po kateri z javnimi sredstvi jamčimo za tajne investicije. Od pritožbenega organa zahteva, da izpodbijano odločbo spremeni in odloči, da je NIP rev. 6 za TEŠ 6 v celoti prosto dostopna informacija javnega značaja (kot sta po volji samega TEŠ že NIP4 in NIP5), podredno pa, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 10. 6. 2015, št. 090-2/2015/9, s prilogami, poslal v odločanje IP. Pritožba je utemeljena. IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.Glede na to, da je stranski udeleženec v svojih pojasnilih izpostavil, da zahtevana informacija ne ustreza definiciji informacije javnega značaja po 4. a členu ZDIJZ in jo je treba že iz tega razloga zavrniti, IP primarno poudarja, da je omenjen argument stranskega udeleženca v tem postopku irelevanten. V obravnavanem primeru je namreč zavezan organ Vlada RS, ki sodi med zavezance po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ in za katere je informacija javnega značaja opredeljena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. To pomeni, da se v tem postopku preizkuša, ali zahtevana informacija ustreza definiciji informacije javnega značaja iz prvega odst. 4. člena ZDIJZ, ne pa definiciji iz 4.a člena ZDIJZ, kar napačno zatrjuje stranski udeleženec. Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, po katerih lahko opredelimo informacijo javnega značaja:1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;2.) organ mora z njo razpolagati;3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevana informacija sodi v delovno področje organa, zaradi preverjanja izpolnjevanja obveznosti investitorja na podlagi Zakona o poroštvu TEŠ in Pogodbe o ureditvi razmerij, ki je bila sklenjena na podlagi tega zakona. Prav tako ni sporno, da organ z zahtevano informacijo razpolaga v materializirani obliki, saj jo je posredoval IP (v obliki fotokopije). To pomeni, da zahtevana informacija izpolnjuje vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. Sporno pa je vprašanje, ali je podana izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je skliceval organ, oziroma, ali je podan interes javnost, ki preseže zatrjevano izjemo.Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ pravilno v postopek pozval stranskega udeleženca, ki je zatrjeval obstoj izjeme poslovne skrivnosti. V pojasnilu z dne 10. 4. 2015, št. ME-DIR-77 je stranski udeleženec navedel, da podatek oz. dokument, katerega razkritje želi prosilec, ni informacija javnega značaja, temveč poslovna skrivnost v skladu s Pravilnikom o poslovni skrivnosti z dne 1. 4. 2010, sprejetim v skladu z 39. členom ZGD-1 ter sklepom direktorja družbe, z dne 30. 1. 2015. Družba TEŠ v navedenih dokumentih jasno določa način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki jo morajo varovati. Pojasnil je, da so dejavnosti proizvodnje, trgovanja in dobave električne energije odjemalcem v Sloveniji skladno z Energetskim zakonom (Ur. I. št. 17-538/2014) neposredno izpostavljene konkurenci, čigar eno izmed temeljnih načel je spodbujanje konkurence na trgu z energijo. Na trgu proizvodnje in prodaje električne energije v Sloveniji so prisotna naslednja podjetja: Holding slovenske elektrarne, d.o.o. (HSE) kot največji, Gen Energija, d.o.o. (GEN) in drugi manjši proizvajalci. Dobavitelji končnim odjemalcem lahko energijo kupijo od skupin HSE in GEN, kot tudi od vrste tujih podjetij, ki so aktivna na trgu in električno energijo v Slovenijo uvažajo ali iz Slovenije izvažajo. TEŠ zagotavlja približno tretjino proizvodnje električne energije v Sloveniji. Električna energija, proizvedena v termoelektrarnah, je z vidika zanesljivosti oskrbe z električno energijo kot tudi zmožnosti neposrednega prilagajanja potrebam po električni energiji, ključnega pomena v strukturi oskrbe domačega trga z električno energijo. V skladu z navedenim bi razkritje zahtevanega dokumenta, ob dejstvu slabše konkurenčnosti cene električne energije, proizvedene v termoelektrarni kot taki, nujno pomenilo še dodatno ogrožanje konkurenčnosti cene električne energije, proizvedene v TEŠ, s tem pa huje škodovalo konkurenčnemu položaju TEŠ, HSE in Premogovniku Velenje d.d. na trgu z električno energijo. Vso električno energijo proizvedeno v TEŠ proda HSE na prostem trgu, kjer vlada močna konkurenca. Razkritje zahtevanega dokumenta posledično razkriva med drugim tudi podatke o proizvodni ceni električne energije, kar bi konkurenci in potencialnim kupcem omogočilo dosego privilegiranega položaja v odnosu do HSE in posredno TEŠ. Ponovno je poudaril, da zahtevana informacija ni tipična informacija javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ in ne gre za samo osnovne podatke o sklenjenih pogodbah (pridobivanje razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem družbe, naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih, avtorskih ipd. pogodb), kot so npr. vrsta posla, pogodbeni partner, pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil, datum in trajanje posla, ki se spletno objavljajo, katerih razkritja po četrtem (4) odstavku 6.a člena ZDIJZ, ni mogoče zavrniti. Glede na navedeno je stranski udeleženec organu predlagal, da zahtevo zavrne. Če pa meni, da bi se zahtevi navkljub navedenemu ugodilo, predlaga delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ, in sicer, da se iz dokumenta izločijo podatki, ki pomenijo poslovno skrivnost. Iz prilog, ki jih je organ posredoval IP, izhaja, da je organ po prejemu pritožbe stranskega udeleženca ponovno pozval k razkritju celotnega dokumenta. Ta je v dopisu z dne 9.6.2015 ponovno navedel, da zahtevana informacija ni informacija javnega značaja, temveč poslovna skrivnost v skladu z ZGD-1, pravilnikom o poslovni skrivnosti in sklepom direktorja družbe. Stranski udeleženec meni, da na podlagi veljavne zakonodaje jasno določa način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornosti oseb, ki jo morajo varovati. Ob tem je stranski udeleženec še opozoril, da je za razkritje določenih podatkov iz dokumenta nujno potrebno tudi soglasje vseh partnerjev, na katere se podatki v posredovanem dokumentu nanašajo, pri tem je izpostavil: HSE d.o.o., Premogovnik Velenje d.d., banke kreditodajalke (npr. EBRD, EIB) ter družbo P6yry Energy Ltd. V členu 14.1. pogodbe št. 136-11-VSO-B6 med TEŠ in družbo Poyry Energy Ltd, z dne 1. 7. 2011, je izrecno določena prepoved razkritja informacij zaupne narave, in sicer za obdobje trajanja pogodbe ter vključno tri leta po prenehanju njene veljavnosti. IP ugotavlja, da je stranski udeleženec organu predložil sklep z dne 30. 1. 2015, s katerim je dokument »noveliran investicijski program, revizijo 6« označen kot poslovna skrivnost. IP je vpogledal v priloženo fotokopijo zahtevane informacije in ugotavlja, da je tudi na dokumentu desno zgoraj napisano »poslovna skrivnost«. Kljub dejstvu, da je dokument v celoti označen kot poslovna skrivnost, pa IP nadalje ugotavlja, da je organ prosilcu posredoval zahtevano informacijo v obliki fotokopije, vendar s prekritimi deli. Glede na navedeno se je IP v nadaljevanju omejil na presojo prekritih delov. IP je ugotovil, da so prekrite naslednje strani zahtevane informacije: 25, 26, 28-31 (v celoti), 32-40, 41-42 v celoti, 49, 50, 56, 64, 90, 92, 93-95 (v celoti), 127-129, 146-154, 158-159, 160-161 (v celoti), 163, 164-167 (v celoti), 168, 169-172 (v celoti), 174-176 (v celoti), 177, 179, 185-188 (v celoti), 200-201, 210-231 (v celoti). Z vpogledom v prekrite dele zahtevanih informacij IP ugotavlja, da gre za informacije, ki se nanašajo na investicije, primerjavo odkupnih cen električne energije, črpanje kreditov, obrestne mere, izkaz denarnih tokov, izkaz finančnega položaja, itd. IP je ugotovil, da je na spletni strani stranskega udeleženca v celoti dostopen noveliran investicijski program 5, ki je po vsebini zelo podoben zahtevani informaciji. Pri tem so dostopne informacije, ki jih je stranski udeleženec pri obravnavanem dokumentu prekril npr. Predračunska vrednost investicije in viri financiranja, odstopanja med NIP rev. 4 in NIP rev. 5, obrestna mera, itd. Glede na navedeno je IP zaprosil stranskega udeleženca (že v postopku št. 0902-12/2015) za pojasnilo, zakaj tokrat ocenjujejo, da gre za poslovne skrivnosti, če pa so ti podatki že prosto dostopni? V čem se torej zahtevane informacije razlikujejo od že objavljenih v NIP rev. 5? Dejstvo je namreč, da je eden izmed pogojev za obstoj poslovne skrivnosti prav to, da je znana samo omejenemu krogu ljudi, ta zahteva pomeni dejansko sestavino. Podatek, ki je znan ali dostopen širšemu krogu, ne more veljati za poslovno skrivnost.[1] Ker je stranski udeleženec v dopisu navedel, da mora IP v primeru popolnega razkritja NIP rev. 6, predhodno pridobiti soglasje vseh pogodbenih partnerjev, ga je IP prosil za pojasnilo, ali je stranski udeleženec ta soglasja pridobil pri razkritju NIP rev. 5? Stranski udeleženec je pojasnil, da so investicijski programi, vezani na projekt Bloka 6, izdelani na podlagi aktualnih vhodnih podatkov v času izdelave, in četudi sta NIP rev. 5 ter NIP rev. 6 podobna, se določeni podatki iz NIP rev. 5 ne ujemajo s podatki iz NIP rev. 6. Tako npr. so cene električne energije in emisijskih kuponov v NIP rev. 6 povzete iz študije, katere naročnik je HSE d.o.o. (edini lastnik TEŠ). Pogodbo o izdelavi študije je sklenil HSE d.o.o., ki vključuje tudi klavzulo o zaupnosti. V NIP rev. 5 so bile uporabljene cene električne energije iz osnutka NEP, ki je bil javno objavljen. Razkritje podatkov iz NIP rev.6 brez prehodnega soglasja pogodbenih partnerjev se obravnava kot kršitev pogodbenih zavez in ima za posledico odškodninsko odgovornost. Glede razkritja NIP rev. 5 ter morebitnega postopka pridobivanja soglasij pa je stranski udeleženec pojasnil, da zdajšnje poslovodstvo nima podatkov. Stranski udeleženec je še navedel, da pri še vedno zakritih delih – ti se večinoma nanašajo na podatke o sklenjenih kreditnih pogodbah, kjer bi njihovo razkritje pomenilo kršitev pogodbe, ter na poslovne načrte družbe TEŠ v prihodnje, kjer bi razkritje nekaterih podatkov (na primer predvidevanj o proizvodnji ceni električne energije in predvidevanj o gibanju cen energentov, kuponov CO2 …) lahko oslabilo konkurenčni položaj družbe TEŠ – pa so ocenjevali, ali bi družbi TEŠ z njihovim razkritjem nastala škoda in ali je v konkretnih primerih interes javnosti po razkritju podatkov večji od pravice družbe TEŠ do zaščite svoje pravice do poslovne skrivnosti. V tem delu je družba TEŠ ocenila, da je javni interes po razkritju tako močan, da je NIP rev. 6 lahko delno javno dostopen, in da se v nekaterih posameznih primerih, ki se nanašajo na veljavne kreditne pogodbe oziroma na načrte za prihodnost poslovanja, ohranja pravica do poslovne skrivnosti. Primerljivo je postopalo tudi Računsko sodišče pri razkritju revizijskega poročila »Obvladovanje denarnih tokov skupine HSE zaradi investicije v blok 6«. Stranski udeleženec je še izpostavil, da je investicija končana ter dela prevzeta. Na podlagi Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ je v teku priprava »Končnega poročila«.Glede na navedeno IP ugotavlja, da je v obravnavanem primeru podan subjektivni kriterij varovanja poslovne skrivnosti po prvem odstavku 39. člena ZGD-1, vendar pa je zgoraj navedena okoliščina, ki jo je izpostavil IP, o že objavljenih podatkih, dodatni argument pri presoji testa interesa javnosti. Pri tem je treba pojasniti, da ko govorimo o že objavljenih podatkih, se slednje nanaša predvsem na tipe informacij kot npr. viri financiranja, obrestna mera, itd,. kar pa nujno ne pomeni, da so številčni podatki pod navedeno vsebino identični že objavljenim podatkom v NIP rev. 5. IP v nadaljevanju poudarja, da ni sledil stranskemu udeležencu, da je treba pred razkritjem zahtevane informacije predhodno pridobiti soglasje vseh pogodbenih partnerjev, na katere se podatki v posredovanem dokumentu nanašajo, v smislu, da se jih pozove v stransko udeležbo. Razlogi, da IP ni vključil v postopek drugih subjektov, so: - Stranski udeleženec ni navedel, kateri so vsi ti pogodbeni partnerji, temveč je napisal, da izpostavlja določene. - Iz informacije, ki je predmet presoje, ni mogoče razbrati, katere vse pogodbene partnerje je imel stranski udeleženec v mislih, prav tako pa tudi za imenovane ni konkretno navedel, katere informacije je treba zaradi pogodbenih obveznosti varovati. Dokazno breme za varovanje poslovnih skrivnosti pa je na strani subjekta, ki jih zatrjuje. - Dejstvo je, da je stranski udeleženec že sam omogočil dostop do večjega dela informacij iz zahtevanega dokumenta, ki nosi oznako poslovna skrivnost, prav tako pa je prosto dostopen celoten NIP rev. 5, kjer so dostopni vsi podatki, tudi npr. kreditne pogodbe z obrestno mero, vendar stranski udeleženec ni izkazal oziroma predložil IP, ali je sam za razkritje informacij pridobil kakršnokoli soglasje od pogodbenih partnerjev, da se z objavo strinjajo. Zakaj bi tokrat razkritje informacij pomenilo kršitev pogodbenih zavez, če to ni pomenilo pri razkritju v NIP rev. 5, saj so bile npr. kreditne pogodbe sklenjene že pred izdajo NIP rev. 5 in gre torej za istovrstne podatke, stranski udeleženec ni konkretno pojasnil. - Poleg tega pa je treba upoštevati ključno dejstvo, da je dokument nastal zaradi obveznosti, ki jih nalaga Uredba in zaradi zahteve Vlade RS[2]in torej ne gre za informacijo, ki bi nastala zaradi ozkih poslovnih interesov stranskega udeleženca in njegovih pogodbenih partnerjev (več o tem v nadaljevanju te odločbe).Kot rečeno ni dvoma, da zahtevana informacija izpolnjuje pogoje poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju (prvi odstavek 39. člena ZGD-1), vendar pa je v danem primeru ključno vprašanje, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja - noveliranega investicijskega programa, Revizije 6 za postavitev nadomestnega bloka 6 v TE Šoštanj, močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije.Test interesa javnosti je urejen v 2. odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, četudi informacija predstavlja izjemo do prostega dostopa (v konkretnem primeru poslovna skrivnost iz 2. točke, prvega odst. 6. člena ZDIJZ), če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Omenjeni test interesa javnosti sicer bistveno relativizira v zakonu določene izjeme in omogoča širšo dostopnost do informacij javnega značaja ter s tem bistveno večjo odprtost javnega sektorja. Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala bdeti z vso skrbnostjo. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti. Interes javnosti običajno ni natančen in ozek kot interes za nerazkritje informacij, temveč je abstraktne in splošne narave. Kaže se predvsem kot zahteva po preglednosti, odprtosti delovanja in v zavezi organov javnega sektorja, da delujejo odgovorno in skrbno pri odločanju o pomembnih javnih zadevah in pri porabi javnih sredstev. Pomembna korist je torej zagotavljanje preglednosti dela in odgovornosti ter s tem zmanjšanje možnosti neodgovornega sprejemanja političnih in strokovnih odločitev, saj preglednost prispeva k bolj premišljenim odločitvam in s tem k dvigu kakovosti dela. Odprtost informacij javnega značaja je pomembna tudi z vidika razumevanja posledic odločitev javnega sektorja, saj državljani le na ta način lahko razumejo posledice odločitev javnih organov in izrazijo pomisleke glede takih odločitev. Interes javnosti se kaže tudi v odprti razpravi o pomembnih družbenih temah. Med najpomembnejšimi koristmi za javnost zaradi odprtosti informacij javnega značaja je tako nedvomno razumevanje vsebin in možnost javne razprave, saj preglednost informacij povečuje razumevanje aktualnih vsebin v javni razpravi ter prispeva k verodostojni in odgovorni razpravi. Pri izvajanju testa javnega interesa je torej treba upoštevati situacije, v katerih je izražena potreba po odgovornosti in transparentnosti odločanja, obenem pa tudi situacije, ki sprožajo javno razpravo.IP poudarja, da se z NIP rev. 6 varuje interese države, zato gre za informacijo, ki nedvomno preseže strogo ozke interese stranskega udeleženca in posega na področje javne koristi, kamor se vselej uvrščajo vsebine, ki se nanašajo na javno zdravje in življenje ljudi, varstvo okolja, kar je predmet presoje tudi v obravnavanem primeru. Glede na navedeno je treba razrešiti vprašanje, ali informacije, do katerih je organ zavrnil dostop, sodijo med okoljske podatke, ki so vselej javni (načelo javnosti 13. člen ZVO-1 in druga alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ) oziroma, ali gre za takšne vrste informacij, ki so neposredno povezane z vprašanji varstva okolja, kjer je interes javnosti vselej izredno močan?Temeljne standarde glede dostopa do informacij na področju okolja, sodelovanja javnosti v postopkih odločanja glede okolja in učinkovitega varstva navedenih pravic predstavlja Aarhuška konvencija, ki v 2. členu določa, da "okoljske informacije" pomenijo vse pisne, vizualne, zvočne in elektronske informacije ali informacije v kakšni koli drugi materialni obliki: a) o stanju elementov okolja, kot so zrak in ozračje, voda, prst, zemljišča, krajina in naravna območja, biološka raznovrstnost in njene sestavine, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, in o medsebojnem vplivu teh elementov; b) o dejavnikih, kot so snovi, energija, hrup in sevanje, ter o dejavnostih ali ukrepih skupaj z upravnimi ukrepi, okoljskimi sporazumi, politikami, zakonodajo, načrti in programi, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na elemente okolja iz pododstavka a), o analizah stroškov in koristi ter o drugih ekonomskih analizah in predpostavkah, ki se uporabljajo pri okoljskem odločanju; c) o zdravstvenem stanju in varnosti ljudi, življenjskih razmerah ljudi, stanju kulturnih znamenitosti in objektov, če nanje vpliva ali bi lahko vplivalo stanje elementov okolja ali s temi elementi povezani dejavniki, dejavnosti ali ukrepi iz pododstavke b); Kateri podatki štejejo za okoljske podatke pa določa tudi 110. člen ZVO-1, in sicer so to zlasti podatki o: 1. stanju okolja in njegovih delov, 2. naravnih pojavih, 3. naravnih dobrinah (naravnem javnem dobru, naravnih vrednotah in biološki raznovrstnosti, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, ter naravnih virih), 4. emisijah, odpadkih in nevarnih snoveh, vključno z informacijami o obremenjevanju okolja, ki ga povzročajo, in okoljskih nesrečah, 5. dejavnostih, vključno s postopki državnih organov, občinskih organov in drugih oseb javnega prava, izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, ki se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja povezanih splošnih in konkretnih pravnih aktov ali sprejemanje strategij, planov, programov, sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil, vodenje registrov in evidenc, vključno s temi akti, registri in evidencami, 6. skupnih naložbah iz 140. člena tega zakona, 7. ekonomskih analizah in ocenah, uporabljenih pri sprejemanju ukrepov iz prejšnje točke, 8. zdravstvenem stanju, varnosti in življenjskih razmerah ljudi, vključno s podatki o onesnaženosti prehranjevalnih verig, ter stanju objektov kulturne dediščine, če nanje vpliva ali bi lahko vplivalo obremenjenost okolja, ali z njimi povezani dejavniki ali postopki in dejavnosti iz 4. točke tega odstavka, in 9. varnostnih ukrepih za preprečevanje večje nesreče, ki jih mora izvesti povzročitelj tveganja. Iz omenjenih opredelitev okoljskih informacij izhaja, da med okoljske podatke sodijo vse informacije, ki kakor koli posegajo v okolje, to je tisti del narave, kamor seže ali bi lahko segel vpliv človekovega delovanja (3. člen ZVO-1). Izgradnja bloka 6 pomeni poseg v okolje in prostor tako v fizičnem smislu kakor tudi z vidika obremenitve okolja, zato ni nobenega dvoma, da vse informacije, ki se nanašajo na izgradnjo bloka 6, predstavljajo okoljske informacije. Gre namreč za nacionalni projekt, ki naj bi na energetskem področju nadomestil tehnološko zastarele in ekonomsko nerentabilne bloke, kar pomeni, da naj bi imel tako ekološki kakor tudi ekonomski učinek, zato podatkov o analizi stroškov, virov financiranja, prihodkov in drugih tovrstnih ekonomskih analizah, ki so predmet presoje v konkretnem primeru, ni mogoče verodostojno obravnavati ločeno, od že dostopnih informacij. Takšnemu zaključku pritrjuje tudi zgoraj navedena »definicija okoljskih podatkov«, ki je v svoj okvir izrecno zajela tudi informacije »o analizah stroškov in koristi ter druge ekonomske analize in predpostavke, ki se uporabljajo pri okoljskem odločanju«. Slednje po oceni IP izhaja iz dejstva, da količina oziroma vrednost finančnih sredstev sovpliva na okoljske odločitve, saj se pri tovrstnih projektih, ki vplivajo na okolje, ob tem pa delujejo na trgu, vselej zastavlja vprašanje, ali ni zaradi želje po čim manjših stroških in čim večjem dobičku ogrožen ali zanemarjen tisti del projekta, ki mora ustrezati okoljevarstvenim zahtevam. Zato je za samo kredibilnost dokumenta pomembno, da je prosto dostopen kot celota, ki prikaže resnično dejansko stanje. K preglednosti informacij v zvezi s konkretno investicijo so si skozi celotno obdobje izgradnje bloka 6 prizadevale tudi nevladne organizacije, ki so množično opozarjale na nepreglednost izvedene investicije, na vprašanje usklajenosti projekta s podnebnimi cilji in vplivov na okolje, srednjeročnimi in dolgoročnimi cilji zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, prav tako pa tudi na zdravstvena tveganja, ki jih projekt prinaša. [3] Odgovore na navedena vprašanja pa brez »finančnih informacij« niti ni mogoče verodostojno obravnavati. Zato je pri tovrstnih vprašanjih po oceni IP ključno, da so informacije odprte, pregledne in celostno dostopne, saj le informirana javnost lahko zaupa v odločitve, ki posegajo v življenje in zdravje ljudi. Po mnenju IP gre torej glede na vsebino zahtevane informacije nedvomno za takšne vrste okoljskih podatkov, ki jih je zakonodajalec želel vključiti v izjemo od izjem iz druge alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na obstoj izjeme iz prvega odstavka tega člena dostop dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Energetski in okoljski projekti posamezne države so izrednega pomena ne samo za ljudi, ki v njej živijo, temveč globalno za cel svet. Prav zato so okoljske informacije, kamor je nedvomno mogoče uvrstiti tudi celoten NIP rev. 6, v skladu z Aarhuško konvencijo in Direktivo 2003/4/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o dostopu do informacij o okolju in druge alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, podvržene še večji preglednosti. Poleg navedenega pa ob tem ni mogoče spregledati javnega interesa tudi z vidika vprašanja višine same investicije, ki je bila poleg okoljskih in klimatskih pomislekov, deležna široke razprave tako strokovne kot tudi laične javnosti, ki je pogosto preko medijev ali kako drugače, aktivno vključena v vse postopke ravnanja države. Projekt izgradnje bloka TEŠ 6 je bil predmet splošne razprave od samega začetka, torej od leta 2006, ko je bil projekt vključen v Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih Vlade RS. V letih 2007 do 2010 je država na podlagi Zakona o javnih financah dala soglasja za kredit. V letu 2012 pa je Državni zbor najprej sprejel Zakon o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz dolgoročnega posojila v višini 440 milijonov evrov, ki ga najame Termoelektrarna Šoštanj d.o.o. pri Evropski investicijski banki, za financiranje projekta postavitve nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v Termoelektrarni Šoštanj (Uradni list RS, št. 58/12, ZPODPTEŠ), naknadno pa še Zakon o ratifikaciji poroštvene pogodbe med Slovenijo in Evropsko investicijsko banko (EIB) za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), na podlagi katerega država jamči za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri EIB. Zato so bili s strani države postavljeni določeni pogoji, ki jih je moral stranski udeleženec pri izgradnji bloka 6 upoštevati[4], organ pa nadzirati. Zaradi poroštvene obveznosti države je stranski udeleženec dolžan ravnati po Uredbi o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (v nadaljevanju Uredba), ki mu med drugim nalaga izdelavo investicijske dokumentacije. Tako je v 6. členu Uredbe z naslovom »novelacija investicijskega programa« določeno, da če se spremenijo ključne predpostavke iz investicijskega programa (na primer sprememba tehnologije, časovnega načrta izvedbe, virov financiranja, sprememb na trgu kakor tudi demografske, socialne, okoljske ali druge spremembe) v takem obsegu, da se bodo znatno spremenili pričakovani stroški ali koristi investicije v njeni ekonomski dobi, zlasti pa, če bodo odmiki investicijskih stroškov večji od 20 odstotkov ocenjene vrednosti projekta, se investicijski program spremeni in dopolni (novelira). (2) Pri novelaciji investicijskega programa se ugotavljajo odmiki, ki so: – v mejah odmikov iz analize občutljivosti, – posledica pomanjkljivosti pri načrtovanju, in – na katere načrtovalci niso mogli vplivati. (3) Smiselnost novelacije investicijskega programa se preveri: – pred začetkom izvajanja investicijskega projekta, – ko je od potrditve investicijskega programa do njegove vključitve v načrt razvojnih programov preteklo več kot leto dni, – med izvajanjem glede na ugotovitve, zapisane v poročilu o izvajanju iz 15. člena te uredbe.V obravnavanem primeru gre torej za dokument, ki je bil pripravljen zaradi razlogov, ki jih predvideva zgoraj navedena Uredba in je posledica pravnega posla »Postavitev nadomestnega bloka 6 moč 600 MW v TEŠ«. Pri tem je treba poudariti, da je stranski udeleženec tekom izgradnje bloka 6, zaradi razlogov, ki jih predvideva Uredba, pripravil več tovrstnih dokumentov (NIP rev.1 do NIP rev. 5 (NIP rev. 5 dostopen v celoti na spletni strani stranskega udeleženca). Ključna razloga za pripravo NIP rev. 6 pa sta bila: ugotovitev iz maja 2013 v »Poročilu o stanju na projektu v nadomestni blok 6 z dne 27. 5. 2013«, da projekt ne izpolnjuje finančnih in časovnih zavez iz pogodbe o ureditvi razmerij v zvezi s projektom postavitev nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v TE Šoštanj (kot posledice odstopanj od NIP rev. 5 in dejanskim stanjem), sklenjene med TEŠ, MF in MzIP ter sklep Vlade RS z dne 15. 7. 2013[5], s katerim je bilo TEŠ naloženo, da najkasneje do 30. 10. 2013 pripravi novelacijo investicijskega programa za projekt bloka 6, pri tem pa mora novelacija poleg obveznih elementov (iz Uredbe) vsebovati tudi analizo občutljivosti investicije glede na možne spremembe vhodnih podatkov (stroški investicije, stroški obratovanja in delovanja bloka 6 TEŠ, prodajna cene električne energije, cena premoga, cena CO2 kuponov ter drugih podatkov, ki lahko pomembno vplivajo na vrednost investicije v blok 6 TEŠ)[6]. To pomeni, da gre za dokument, ki je reguliran z zakonskimi in podzakonskimi akti (uredbo) in izkazuje, ali stranski udeleženec izpolnjuje pogoje, ki jih je postavila država. Zato že iz tega razloga ni mogoče sprejeti stališča, da bi bilo treba dostop do tovrstnih informacij zavrniti oziroma omejiti. Ob primerjavi zgoraj navedenih pogojev iz poroštvene pogodbe in razlogov, ki so narekovali izdelavo NIP rev.6 s podatki, do katerih je organ zavrnil dostop v NIP rev. 6 (strani: 25, 26, 28-31 (v celoti), 32-40, 41-42 v celoti, 49, 50, 56, 64, 90, 92, 93-95 (v celoti), 127-129, 146-154, 158-159, 160-161 (v celoti), 163, 164-167 (v celoti), 168, 169-172 (v celoti), 174-176 (v celoti), 177, 179, 185-188 (v celoti), 200-201, 210-231 (v celoti), IP ugotavlja, da je organ dejansko onemogočil dostop do tistih informacij, ki izkazujejo, ali projekt izpolnjuje finančne pogoje, ki jih je postavila država oziroma kakšni so kazalci tveganja, da bi lahko prišlo do unovčitve poroštva RS. Kot izhaja tudi iz zgoraj navedenega sklepa Vlade RS, namreč prav informacije (glede katerih sta se stranski udeleženec in organ sklicevala na poslovno skrivnost), kot so: stroški obratovanja in delovanja bloka 6 TEŠ, prodajna cene električne energije, cena premoga, cena CO2 kuponov, obrestna mera, itd. vplivajo na vrednost investicije, glede katere je v poroštveni pogodbi določeno, »da je končna skupna vrednost projekta manjša od skupne vrednost projekta, ki je navedena v NIP rev. 4«. Z onemogočanjem dostopa do teh informacij dejansko ni mogoče preveriti, ali se investicija drži postavljenih okvirjev oziroma kakšna so morebitna odstopanja, zaradi katerih je lahko večja verjetnost unovčitve poroštvene pogodbe in zaradi česar je bil stranski udeleženec tudi dolžan izdelati novelacijo investicijskega programa. Ključno je torej, da je bil NIP rev. 6 izdelan po metodologiji in z vsebino, ki jo predvideva Uredba in torej ne gre za dokument, ki bi ga stranski udeleženec izdelal zaradi svojih interesov, temveč ravno nasprotno, NIP rev. 6 je moral biti izdelan zaradi varstva javnega interesa, ker gre za investicijo, v katero so preko poroštva vključena javna sredstva, zato morajo biti prav vse informacije, ki jih vsebuje, prosto dostopne. Tega se je pri pripravi NIP rev. 5 očitno zavedal tudi stranski udeleženec, saj je omogočil dostop do celotnega dokumenta (tudi do vseh podatkov iz kreditnih pogodb (npr. obrestne mere)), zato je še toliko bolj nenavadno, da pri NIP rev. 6 stranski udeleženec omejuje prost dostop. IP ob navedenem še dodaja, da je bilo januarja 2014 na dopisni seji Vlade RS izpostavljeno, da vmesno poročilo vsebuje ugotovitve, da je položaj skupine HSE izredno zahteven, da bo poslovni rezultat v naslednjih treh letih izrazito padel, zaradi česar bodo kazalci družb HSE in TEŠ izven zavez, danim bankam. Skupina izkazuje v naslednjih treh letih velik likvidnostni primanjkljaj, zato je poslovodstvo HSE na osnovi še ne dokončnih podatkov ocenilo, da bo brez izvedbe dodatnih ukrepov tveganje za unovčitev poroštva RS veliko. Zaradi večjega nadzora nad premoženjem stranskega udeleženca, ki je v posredni državni lasti, je Vlada RS s sprejetjem prenovljenega zakona o SDH v 68. členu zagotovila Računskemu sodišču RS zadostno zakonsko pristojnost za izvajanje nadzora v gospodarskih družbah, ki so v posredni državni lasti. Na tej podlagi je Računsko sodišče RS dne 19. 8. 2015 objavilo revizijsko poročilo »Obvladovanje denarnih tokov skupine HSE zaradi investicije v blok 6«, v obdobju od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2014, v katerem je ugotovilo, da družba HSE, AUKN, SOD oziroma SDH v revidiranem obdobju niso bili učinkoviti pri obvladovanju denarnega toka skupine HSE zaradi izvedbe investicije v blok 6. Ob tem je med drugim navedlo, »da se je predračunska vrednost investicije v blok 6 v NIP rev. 6 glede na vrednost v NIP rev. 5 povečala za 125.965 tisoč evrov in znaša 1.428.457 tisoč evrov, s tem pa presega vrednost 1.302.747 tisoč evrov, ki je določena v ZPODPTEŠ. To pomeni, da družba HSE z ukrepi v okviru aktivnega nadzora investicije, kljub izvedenim aktivnostim za znižanje vrednosti glavne tehnološke opreme in stroškov njene montaže, ni zagotovila izpolnitve pogoja glede vrednosti investicije, ki je bil določen ob izdaji državnega poroštva za izvedbo investicije v blok 6. Na podlagi primerjave različnih napovedi stroškovne cene premoga izhaja, da družba HSE, kot večinska lastnica družbe Premogovnik Velenje, d. d., z nadzorom njenega poslovanja ni poskrbela, da bo dosežena predvidena stroškovna cena premoga 2,25 evra/GJ, ki je upoštevana pri izračunu finančnih učinkov obratovanja bloka 6, s tem pa tudi ni zagotovila izpolnitve pogoja glede cene premoga, ki je bil ob izdaji državnega poroštva za izvedbo investicije v blok 6 določen v ZPODPTEŠ. Na podlagi primerjave različnih napovedi cen električne energije se je kot neobvladljivo izkazalo tveganje, da predvidene prodajne cene električne energije, ki so upoštevane pri izračunu finančnih učinkov obratovanja bloka 6, ne bodo uresničene. Prav tako obstaja tveganje, da dodatni predvideni prihodki od zakupa moči za zagotavljanje sistemskih storitev v elektroenergetskem sistemu v obdobju obratovanja bloka 6 ne bodo realizirani v načrtovanem obsegu«. Računsko sodišče RS je od HSE zahtevalo izvedbo ukrepov glede finančnega in poslovnega prestrukturiranja skupine Premogovnik Velenje in družbe TEŠ, koordiniranje odvisnih družb skupine HSE ter predvsem glede izpolnjevanja pogojev iz ZPODPTEŠ oziroma posojilnih pogodb. Od SDH pa je zahtevalo predložitev Razvojnega načrta skupine Holding Slovenske elektrarne[7] .IP ugotavlja, da je tudi iz navedenega revizijskega poročila Računskega sodišča RS mogoče razbrati, da je za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev, ki jih je postavila država v ZPODPTEŠ, potreben dostop do informacij, glede katerih se je stranski udeleženec skliceval na poslovno skrivnost (na primer predvidevanj o proizvodnji ceni električne energije in predvidevanj o gibanju cen energentov, kuponov CO2, …), saj kot rečeno gre za informacije, ki morajo biti na podlagi Uredbe zajete v noveliranem investicijskem programu (npr. povečanje stroškov, financiranje,..), so torej materija za izdelavo analize in prikaz razlik s prejšnjimi podatki ter podlaga za izdelavo samega programa, ki v končni fazi vpliva na javno finančno izpostavljenost Republike Slovenije. Ob dejstvu, da je Računsko sodišče podalo negativno mnenje o obvladovanju denarnih tokov pri izvedbi projekta bloka 6 in se pri dostopu do revizijskega poročila tudi samo sklicevalo na interes javnosti, je slednje še dodaten argument pri zaključku, da je interes javnosti podan tudi pri dostopu do celotnega NIP rev. 6. Zaradi vsega navedenega je nedvomno legitimen interes javnosti, da dobi celostno informacijo o noveliranem investicijskem programu 6, ki ga je pripravil stranski udeleženec za obvladovanje stroškov pri izgradnji bloka 6, saj je le na ta način mogoče ugotoviti, kakšne posledice ima za državo sklenitev poroštvene pogodbe, tako z vidika, ali bo navedena investicija pripomogla k zmanjšanju obremenitve okolja nevarnih emisij, prav tako pa tudi z vidika ekonomske upravičenosti samega projekta oziroma kakšna so tveganja za unovčitev poroštva RS. Pri tem ne smemo pozabiti, da je država 100% lastnica družbe HSE, ki je 100% lastnica stranskega udeleženca in da gre za projekt, ki je med najdražjimi v Sloveniji, zato se še toliko bolj utemeljeno pričakuje pregledno poslovanje. Še zlasti pa se preglednost pričakuje od organa, ki je sam zahteval izdelavo informacije, ki je predmet presoje, zato da ugotovi, ali stranski udeleženec izpolnjuje pogoje iz poroštvene pogodbe.IP zaključuje, da je v obravnavanem primeru šlo in še vedno gre za vsesplošno in široko zasnovano javno polemiko z vidika vprašanja okoljske sprejemljivosti bloka 6, ki bodo vplivale na zdravje in kvaliteto življenja ljudi, kakor tudi glede problematike finančne obremenjenosti javnih sredstev, kar je vsekakor v podporo oceni IP, da javni interes prevlada nad interesom varovanja poslovne skrivnosti stranskega udeleženca. Le celostna informacija je pregledna in povečuje razumevanje aktualnih vsebin v javni razpravi ter prispeva k verodostojni in odgovorni razpravi. Na ta način se izognemo temu, da bi se iz vsebine izpostavile tiste rešitve, ki bi bile v korist zasebnih interesov, hkrati pa bi se na ta način prekrile informacije, ki so v škodo javnega interesa.IP zato poudarja, da je interes javnosti zagotovo podan za razkritje celotne NIP rev.6, saj šele kot celota poda celostni pogled na obravnavano zadevo in je na ta način tudi omogočen nadzor javnosti. Transparentnost teh podatkov po mnenju IP pripomore zlasti k večji odgovornosti države do državljanov Slovenije in do gospodarnega ravnanja z državnim premoženjem, kakor tudi z vidika odnosa države do zagotovitve varnega in zdravega okolja vsem državljanom. Problematika s tega področja se tako ne dotika le prosilca, pač pa širše javnosti, vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so interesno, poklicno, poslovno ali kakorkoli drugače povezani z obravnavano problematiko.Glede na navedeno IP zaključuje, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je v konkretnem primeru dostop javnosti do informacij, opredeljenih v izreku, dopusten in interes javnosti izražen ter nikakor ne more pomeniti preobsežnega in nesorazmernega posega v poslovno skrivnost stranskega udeleženca. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe je organ prosilcu omogočil delni dostop do zahtevane informacije v obliki fotokopije, prosilec pa je zahteval dokument v elektronski obliki. IP poudarja, da v skladu s 17. členom ZDIJZ prosilec sam določi oziroma izbere, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Enako je izbira oblike urejena v Uredbi o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, ki v 16. členu določa, da, če se informacija javnega značaja nahaja tako v elektronski obliki kot v fizični obliki, lahko prosilec sam izbere obliko, v kateri želi dobiti informacijo. Organ nima možnosti spremeniti oblike, v kateri bo prosilcu posredoval zahtevane informacije, še zlasti ne, če se informacija nahaja tudi v obliki, kot jo želi prosilec. Glede na to, da ni dvoma, da zahtevana informacija obstaja tudi v elektronski obliki (Ministrstvo za infrastrukturo je v zadevi s št. 090-125/2015 IP posredoval zahtevano informacijo, skenirano na CD), je organ v skladu z ZDIJZ in Uredbo dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevane informacije v elektronski obliki (pri čemer je lahko informacija na različnem zapisu: USB, CD, itd., ).Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP izpodbijano določbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Alenka Žaucer, univ. dipl. prav. svetovalka informacijske pooblaščenke Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka
[1] Komentar ZGD–1, Založba GV, 2007; komentar k 39. členu.
[2] Sklep Vlade RS št. 35400-5/2013/11 z dne 15.7.2013 in z dne 13.11.2014 http://www.vlada.si/medijsko_sredisce/sporocila_za_javnost/sporocilo_za_javnost/article/vlada_sprejela_mnenje_glede_tes_6_40357/
[3] http://www.cnvos.si/article/id/9463/cid/94 - Poziv nevladnih organizacij k zaustavitvi projekta TEŠ 6
http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/nevladne-organizacije-zahtevajo-sest-mesecev-premisleka-o-tes-u-6/275963
http://www.energijadoma.si/novice/nevladniki-jankovia-pozivajo-k-moratoriju-za-tes-6#.Vi9wmm4Yspp
http://www.ustavimotes6.si/?m=00400000
[4] http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6485 – drugi odst. 1. člen ZPODPTEŠ - valuta črpanja je euro, britanski funt ali ameriški dolar; do sedemletni moratorij na odplačilo glavnice; skrajni rok črpanja posojila je 30.april 2013; zadnji obrok glavnice posojila zapade v plačilo najpozneje 25 let od dne črpanja zadnje tranše posojila; valuta odplačila glavnice in plačila obresti je enaka valuti črpanja posamezne tranše posojila;- obrestna mera je določena ob črpanju posamezne tranše, in sicer je lahko izbrana obrestna mera spremenljiva ali fiksna; TEŠ ter v imenu in za račun Republike Slovenije minister, pristojen za finance, pred podpisom pogodbe o poroštvu skleneta pogodbo o načinu in pogojih zavarovanja poroštva Republike Slovenije;TEŠ ter v imenu in za račun Republike Slovenije minister, pristojen za energetiko, in minister, pristojen za finance, pred podpisom pogodbe o poroštvu sklenejo pogodbo o ureditvi razmerij, v kateri se določijo okviri izvedbe projekta v zvezi:a) z znižanjem investicijske vrednosti projekta, b) s sklenitvijo pogodbe med TEŠ in Premogovnikom Velenje o dolgoročni dobavi premoga, vključno z maksimalno ceno, c) z roki za dokončanje projekta, d) z doseganjem donosnosti projekta v skladu s sektorsko politiko za področje energetike, e) z omejitvijo izpustov emisij CO2; - končna skupna vrednost projekta je manjša od skupne vrednost projekta, ki je navedena v četrti novelaciji investicijskega programa in v tej vrednosti so zajete vse postavke iz navedene novelacije investicijskega programa; - premija, ki jo plača TEŠ za poroštvo Republiki Sloveniji, je vsaj tako visoka, da ustreza primerljivi poroštveni premiji, ki jo je mogoče najti na finančnih trgih[4].
[5] http://www.vlada.si/medijsko_sredisce/sporocila_za_javnost/sporocilo_za_javnost/article/vlada_sprejela_mnenje_glede_tes_6_40357/
[6] Vir: 10. stran NIP 6 in sklep Vlade RS z dne 15.7.2013
[7] http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/K76F06BAE995E32E1C1257C76003B44DA?openDocument&appSource=ECF6927E6B4EF33BC125715500475467 – Povzetek revizijskega poročila Računskega sodišča z dne 15.9.2015