prosilec - Univerzitetni klinični center Ljubljana
+ -Številka: 090-155/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja, Kršitev postopka, Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec je od UKC Ljubljana zahteval prijave neizbranih kandidatov na razpis za generalnega direktorja UKC, zapisnik seje sveta zavoda, na katerem ni bil izbran nobeden izmed prijavljenih kandidatov ter vso drugo spremljajočo dokumentacijo. Organ je njegovo zahtevo delno zavrnil, iz razloga varstva osebnih podatkov. IP je pritožbi prosilca delno ugodil. Ugotovil je, da organ v delu, ki se nanaša na magnetogram seje sveta zavoda, ni popolno ugotovil dejanskega stanja ter da prosilcu dostopa do informacij ni omogočil v obliki, v kateri ga je ta zahteval. V delu, ki se je nanašal na prijave neizbranih kandidatov, pa je IP pritožbo prosilca zavrnil, ker je ugotovil, da gre za varovane osebne podatke, za razkritje katerih ni zakonske podlage.
ODLOČBA: Številka: 090-155/2015/9Datum: 15. 10. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 248. čl., 1. odst. 252. čl. in 3. odst. 251. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………(v nadaljevanju prosilec), z dne 8. 6. 2015, zoper odločbo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana, št. 01-221/3-15 z dne 26. 5. 2015 (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca, z dne 8. 6. 2015, zoper odločbo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, št. 01-221/3-15 z dne 26. 5. 2015 se delno ugodi ter se odločba delno odpravi in se odloči: a) Organ mora prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki na njegov e-naslov, posredovati kopije naslednjih dokumentov:- poročilo razpisne komisije o oceni izpolnjevanja pogojev prijavljenih kandidatov zageneralnega direktorja UKCL in njihovih programov dela in razvoja UKCL, z dne 1. 4.2015,- sklep razpisne komisije sveta UKC Ljubljana, z dne 1. 4. 2015,- poziv za dopolnitev vloge za generalnega direktorja z dne 2. 4. 2015 za tri neizbranekandidate,- elektronska pošta z dne 9. 4. 2015 ob 17.43 uri z vabilom na sejo sveta UKCLjubljana,- elektronska pošta z dne 9. 4. 2015 ob 17.47 uri z vabilom na sejo sveta UKCLjubljana,- elektronska pošta z dne 9. 4. 2015 ob 17.49 uri z vabilom na sejo sveta UKCLjubljana,- elektronska pošta z dne 9. 4. 2015 ob 17.54 uri z vabilom na sejo sveta UKCLjubljana,- elektronska pošta z dne 9. 4. 2015 ob 17.56 uri z vabilom na sejo sveta UKCLjubljana,- zapisnik 22. redne seje sveta Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, z dne 15.4.2015,- sklep sveta zavoda UKC Ljubljana, z dne 15. 4. 2015.V posredovanih elektronskih kopijah dokumentov se prikrijejo naslednji osebni podatki:- ime in priimek ter naslov neizbranih prijavljenih kandidatov na razpisano delovno mesto generalnega direktorja UKC Ljubljana (v nadaljevanju: neizbrani kandidati),- firme predhodnih delodajalcev neizbranih kandidatov,- delovno mesto pri predhodnih delodajalcih neizbranih kandidatov,- vrsta univerzitetne izobrazbe neizbranih kandidatov,- elektronski naslov neizbranih kandidatov,- elektronski naslov zaposlenih pri organu ter elektronski naslov članov sveta UKCLjubljana.b) V delu zahteve prosilca z dne 3. 5. 2015, ki se nanaša na magnetogram seje sveta zavoda UKC Ljubljana z dne 15. 4. 2015, se zadeva vrne organu v ponovno odločanje. Organ je dolžan o tem odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.2. V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu z drugim odstavkom 1. a točke izreka te odločbe, v delu, ki se nanaša na vloge neizbranih kandidatov na razpisu za generalnega direktorja organa, objavljenega dne 18. 3. 2015 in na druge dokumente, s katerimi organ ne razpolaga, se pritožba prosilca zavrne.3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.OBRAZLOŽITEV:Prosilec je, dne 3. 5. 2015 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval elektronske kopije naslednjih dokumentov:- Vsebino vseh vlog na razpis za generalnega direktorja organa, objavljenega dne 18. 3. 2015 na spletni strani organa in vsebino vseh dopolnitev vlog,- Magnetogram in zapisnik seje sveta organa z dne 15. 4. 2015,- Vso dokumentacijo, ki jo je organ bodisi ustvaril sam bodisi pridobil od tretjih oseb za potrebe seje, vključno z dokumentacijo, ki jo je za sejo ali na sami seji pridobil od na sejo vabljenih kandidatov za generalnega direktorja iz razpisa.Organ je zahtevo prosilca z odločbo št. 01-221/3-15 z dne 26. 5. 2015 delno zavrnil. V obliki delnega dostopa, s prekritimi osebnimi podatki, mu je posredoval fotokopije naslednjih dokumentov:- Poročilo razpisne komisije o oceni izpolnjevanja pogojev prijavljenih kandidatov za generalnega direktorja UKCL in njihovih programov dela in razvoja UKCL, z dne 1. 4. 2015,- Sklep razpisne komisije sveta UKC z dne 1. 4. 2015,- Poziv za dopolnitev vloge za generalnega direktorja z dne 2. 4. 2015 za tri neizbrane kandidate,- Elektronske pošte z vabili na sejo sveta UKC (za 5 kandidatov),- Zapisnik 22. redne seje sveta UKC z dne 15. 4. 2015,- Sklep sveta zavoda UKC Ljubljana z dne 15. 4. 2015. V posredovanih dokumentih je organ prekril imena in priimke neizbranih kandidatov, firme delodajalcev neizbranih kandidatov, delovno mesto pri predhodnih delodajalcih neizbranih kandidatov, vrsto univerzitetne izobrazbe neizbranih kandidatov, elektronske naslove neizbranih kandidatov ter elektronske naslove zaposlenih pri organu in elektronske naslove članov sveta UKC Ljubljana. V obrazložitvi odločbe organ glede magnetograma seje sveta organa najprej pojasnjuje, da ni izpolnjen kriterij za obstoj informacije javnega značaja, saj organ z dokumentom ne razpolaga v materializirani obliki. Seja sveta namreč ni bila snemana. Organ je zahtevo prosilca v tem delu zato zavrnil iz razloga, ker z informacijo ne razpolaga. Nadalje organ ugotavlja, da je prosilec upravičen do zahtevanih informacij glede zapisnika seje sveta organa z dne 15. 4. 2015 in dokumentacije, ki jo je organ ustvaril sam za potrebe te seje. Iz tega razloga je organ prosilcu posredoval fotokopije dokumentov, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. Ob tem je organ navedel, da je na posredovanih dokumentih, v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, moral prekriti varovane osebne podatke. Gre za osebne podatke neizbranih kandidatov, ki so po mnenju organa varovani, ker na predmetnem razpisu za delovno mesto generalnega direktorja organa ni bil izbran nihče od prijavljenih kandidatov. V primeru neizbranih kandidatov namreč ne pride v poštev uporaba izjeme od izjem po prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Neizbrani kandidati za določeno delovno mesto namreč niso javni uslužbenci, saj z organom niso sklenili pogodbe o zaposlitvi. Prikriti podatki prav tako ne vsebujejo podatkov o porabi javnih sredstev. Organu nadalje ni znana druga pravna podlaga, iz katere bi sledilo, da se podatki o neizbranih kandidatih za delovno mesto (ki niso javni uslužbenci) lahko posredujejo javnosti, torej da gre za nevarovane osebne podatke, prosto dostopne po ZDIJZ. Organ je v posredovanih fotokopijah dokumentov prekril tudi elektronske naslove zaposlenih pri organu ter elektronski naslov članov sveta UKC Ljubljana. Navedene podatke je organ prekril, ker tudi elektronski naslovi javnih uslužbencev predstavljajo varovane osebne podatke in nimajo javne narave, saj se uporabljajo za interno komunikacijo pri organu. Navedeni podatki javnih uslužbencev namreč niso v neposredni zvezi z izvajanjem nalog iz delovnega razmerja javnega uslužbenca oziroma v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Ob tem se organ sklicuje tudi na stališče IP, da imajo zaposleni v tem delu pravico do svoje zasebnosti, saj je z vidika ZDIJZ bistveno, da je javnosti omogočeno, da lahko stopijo v stik z javnimi uslužbenci – tudi preko elektronskih naslovov organa, ki so javno dostopni na spletu.Nadalje je organ, iz razloga varstva osebnih podatkov, zavrnil tudi dostop do vsebine vseh vlog na razpis za generalnega direktorja organa in vse spremljajoče dokumentacije. Pojasnjuje, da gre za dokumente, ki so bili ustvarjeni ali pridobljeni in predloženi s strani samih neizbranih kandidatov, in sicer: prijave na razpis za delovno mesto generalnega direktorja z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev (univerzitetna izobrazba z dodatno izobrazbo na področju upravljanja, najmanj 5 let delovnih izkušenj z vodenjem in upravljanjem, ni bil pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ima znanje enega svetovnega jezika, predloži program dela in razvoj organa) ter dopolnitve vlog. Organ ponovno navaja, da neizbrani kandidati niso javni uslužbenci in določba prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ v njihovem primeru ni uporabljiva. Organ tudi ugotavlja, da celotne vloge ter dopolnitve vlog neizbranih kandidatov in vsa predložena dokazila vsebujejo veliko koncentracijo varovanih osebnih podatkov neizbranih kandidatov, saj se vsi podatki nanašajo na posameznike, ki niso javni uslužbenci. Organ tako ocenjuje, da delni dostop ni mogoč. V kolikor bi v zahtevanih dokumentih prekrili varovane osebne podatke, bi prosilec prejel samo zakrite dokumente brez vsake relevantne vsebine. Organ prav tako ugotavlja, da programi dela in razvoja organa, predloženi s strani kandidatov, vsebujejo individualne intelektualne storitve in ideje neizbranih kandidatov glede dela in razvoja organa v prihodnje, ki nimajo javne narave. Takšni dokumenti bi pridobili javno naravo šele s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi z morebitnim izbranim kandidatom, ko bi le – ta postal javni uslužbenec. Organ prav tako ugotavlja, da drugih dokumentov, ki bi jih organ za potrebe seje sveta dne 15. 4. 2015 pridobil od tretjih oseb, ki niso neizbrani kandidati, ne poseduje. Iz zgoraj navedenih razlogov je organ zahtevo prosilca zavrnil. Ob tem še dodaja, da je prosilec zahteval posredovanje informacij po elektronski pošti, odločbo pa na varni elektronski naslov. Ker organ ne razpolaga s sredstvi za vročanje po varni elektronski poti v skladu z določbami ZUP, je dokumente prosilcu posredoval v prilogi odločbe z vročitvijo po pošti.Zoper odločbo organa je prosilec, dne 7. 6. 2015, pri organu vložil pritožbo. Meni, da v zvezi s prekritimi osebnimi podatki organ ni pravilno uporabil drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj je v javnem interesu izvedeti, koga organ ni izbral za primernega. Ker drugi dokumenti naj ne bi obstajali, so vloge kandidatov edine, ki bi lahko osvetlile, kdo se je prijavil in s kakšnimi kompetencami za tako pomembno delovno mesto. Poleg tega je iz medijskih zapisov razvidno, da so se na razpis prijavili tudi trije že zdaj javni uslužbenci (http://www.mladina.si/165743/ukc-bo-ponovil-razpis-za-generalnega-direktorja/, http://www.24ur.com/novice/slovenija/novega-direktorja-ukc-izbirajo-za-tesno-zaprtimi-vrati-na-tajni-lokaciji.html)Prosilec ob tem navaja, da če so omenjeni trije kandidati v vlogah navajali delovne izkušnje trenutnih zaposlitev, to je delovnih razmerij kot javni uslužbenci, so ti podati po prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ javni. Prav tako organ dvomi o odločitvi organa glede vprašanja, ali je možen delni dostop in IP prosi, da to preveri. V delu, v katerem se organ sklicuje na dejstvo, da programi dela in vizije razvoja vsebujejo individualne intelektualne stvaritve in ideje in da zato ne spadajo med informacije javnega značaja, prosilec meni, da je organ napačno uporabil določbo 4. člena ZDIJZ, po kateri so informacije javnega značaja tudi vsi dokumenti, ki jih je organ pridobil od tretjih oseb (to pa kandidati na razpisu za direktorja nedvomno so). Ob tem pa še dodaja, da če IP meni, da se organ lahko sklicuje na varstvo avtorskih del po ZASP, prosilec oporeka dejstvu, da program dela in vizija UKC izpolnjujeta področje ustvarjalnosti, to je, ti dokumenti ne pripadajo ne kategoriji znanosti ne književnosti niti umetnosti, pa tudi ideje že same po sebi niso varovane (9. člen ZASP). V primeru, da bi IP ocenil, da gre za varovano avtorsko delo, pa prosilec vztraja na vpogledu, kot to določa 25. člen ZDIJZ. Prosilec oporeka tudi navedbam organa, da z drugimi dokumenti ta naj ne bi razpolagal. Iz medijskih zapisov izhaja, da je razprava na seji sveta trajala več ur, predstavitve vabljenih kandidatov pa vsaj 75 minut. Vendar pa sta v zapisniku s seje o izbiri kandidatov zapisana le dva pavšalna stavka. Poleg tega je v poročilu strokovne komisije o vsakem programu dela in viziji o primernosti zapisano le primeren/nezadosten/neprimeren. Obstoj druge dokumentacije organ zanika. Takšna argumentacija se zdi prosilcu šibka in povsem neverjetna, saj gre za izbiro direktorja največjega kliničnega centra v državi, s preko 7000 zaposlenimi, ki se sooča s precejšnjimi težavami in ki ima pomembne pristojnosti. Zato prosilec IP prosi, da vpogleda v dokumentacijo s seje in po potrebi tudi v drugo dokumentacijo, npr. interni poslovnik sveta UKC, če ta določa kakšno drugo dokumentacijo, (ki bi morala biti sestavljena za potrebe postopka izbire ali seje same), če torej obstajajo drugi dokumenti, na podlagi katerih je svet odločal o (ne)izbiri kandidata za direktorja. Prosilec opozarja tudi na dejstvo, da je odločbo izdal v.d. direktorja Simon Vrhunec, ki pa je bil eden izmed kandidatov, ki so se prijavili na razpis, iz katerega so bile zahtevane informacije. To po mnenju prosilca pomeni, da je v.d direktorja odločal (tudi) o javnosti svojih osebnih podatkov in pisnih del, kar pa je okoliščina, ki vzbuja dvom o nepristranskosti. Po mnenju prosilca v.d. direktorja v tej zadevi ne bi smel odločati, organ pa je s tem zagrešil bistveno kršitev pravil postopka. Prosilec zato IP prosi, da odločbo razveljavi in vrne postopek v ponovno odločanje po drugi uradni osebi. Prosilec se pritožuje tudi glede oblike, v kateri je prejel zahtevane informacije. Te je namreč zahteval v obliki skeniranih kopij na podan elektronski naslov, vendar jih je organ poslal po navadni pošti, zato se pritožuje tudi v tem delu.Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 01-221/5-15 z dne 8. 6. 2015 poslal v odločanje IP.Ker organ odstopu pritožbe ni priložil vse dokumentacije, ki je bila predmet zahteve, ga je IP, z dopisom št. 090-155/2015/2 z dne 6. 8. 2015, pozval k predložitvi dokumentacije. To je IP od organa prejel dne 11. 8. 2015.IP je od organa dodatno, dne 21. 8. 2015, prejel še Poslovnik o delu sveta UKC Ljubljana s spremembami in dopolnitvami, dne 24. 8. in 4. 9. 2015 pa je IP od organa prejel še dodatna pojasnila glede snemanja sej sveta UKC Ljubljana.Pritožba je delno utemeljena.IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. 1. Glede načina seznanitve z zahtevanimi informacijamiProsilec se v pritožbi izrecno pritožuje, ker zahtevanih informacij ni prejel v obliki, v kateri jih je zahteval. IP ugotavlja, da je njegova pritožba v tem delu utemeljena. Iz zahteve prosilca z dne 3. 5. 2015 namreč jasno izhaja, da želi zahtevane informacije prejeti po elektronski pošti, na svoj elektronski naslov. Določba drugega odstavka 27. člena ZDIJZ pa jasno pravi, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če zahtevane informacije ne prejme v obliki, ki jo je zahteval v skladu z drugim in četrtim odstavkom 17. člena. Izhajajoč iz navedenega bi organ moral informacije, glede katerih je prosilcu ugodil, posredovati v elektronski obliki, na njegov e- naslov. Ob tem ni utemeljena navedba organa, da ker ne razpolaga s sredstvi za vročanje po varni elektronski poti, prosilcu zahtevane informacije posreduje v obliki fotokopij. Za takšno stališče organ namreč nima nobene zakonske podlage. Iz nobene določbe ZDIJZ namreč ne izhaja, da se informacije javnega značaja prosilcem vroča osebno po ZUP, le v primeru osebnega vročanja pa pridejo v poštev določbe, ki urejajo vročanje po varni elektronski poti, na kar se sklicuje organ. Ker je pritožba prosilca v tem delu utemeljena, ji je IP, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, delno ugodil in izpodbijano odločbo delno odpravil ter odločil, da je organ dolžan prosilcu dokumente, glede katerih mu je dostop sicer z izpodbijano odločbo že omogočil, posredovati še v elektronski obliki, kot izhaja iz 1. a točke izreka te odločbe.2. Glede uradne osebe, ki je odločala v postopku na prvi stopnji in v zvezi s tem zatrjevanimi kršitvami postopkaProsilec v pritožbi med drugim nasprotuje odločitvi organa tudi iz razloga, ker naj bi postopek vodila in v njem odločala oseba, ki bi morala biti po zakonu iz postopka izločena. IP tem pritožbenim navedbam ne more pritrditi. V konkretni zadevi namreč niso podani izločitveni razlogi iz 35. člena ZUP. Po stališču in utečeni praksi IP posamezniki, razkritje katerih osebnih podatkov se zahteva v postopku po ZDIJZ, niso niti stranke niti stranski udeleženci v postopku. Posameznikov (neizbranih kandidatov), na katere se nanaša zahteva prosilca, tako tudi organ ni pozval, naj se kot morebitni stranski udeleženci opredelijo do zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Uradna oseba, ki je odločala v postopku na prvi stopnji, torej ni bila ne stranka ne stranski udeleženec v tem postopku. 44. člen ZUP namreč določa, da mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Vendar mora biti pri uveljavljanju pravice do stranske udeležbe podano "določeno razmerje stranskega udeleženca do upravne zadeve, to razmerje pa ureja materialni predpis, iz katerega izhaja, ali ima kdo kakšno pravico ali pravni interes v upravni zadevi, o kateri se odloča v upravnem postopku " (dr. Vilko Androjna, dr. Erik Kerševan: Upravno procesno pravo, GV založba, Ljubljana, 2006, str. 164). V konkretnem primeru takšno razmerje ni podano. IP je namreč ugotovil, da posameznik v konkretnem primeru nima pravice vplivati na obdelavo svojih osebnih podatkov pri organu. Ob tem IP poudarja, da mora vsak organ po uradni dolžnosti paziti, ali je podana pravna podlaga za posredovanje osebnih podatkov, posameznik pa v postopku po ZDIJZ ne more ne privoliti ne prepovedati obdelave svojih osebnih podatkov, saj obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju določa zakon. Čeprav bi IP ali organ v postopek pozvalo posameznika, da se izjasni o tem, ali naj se zahtevani podatki posredujejo, njegova izjava ne bi mogla vplivati na odločitev IP oziroma organa. Nadalje prosilcu tudi ni uspelo izkazati drugih okoliščin, ki bi kazale na to, da uradna oseba, ki je v postopku odločala, v njem ni delovala nepristransko. Iz spisovne dokumentacije in tudi iz izpodbijane odločbe same, pa izhaja, da je bila odločitev enaka za vse neizbrane kandidate. Pritožbene navedbe prosilca je tako v tem delu treba zavrniti.3. Glede izjeme po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ – Varstvo osebnih podatkov in vloge neizbranih kandidatov - kandidatkV skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Vendar pa se v skladu z določbo 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ne glede na morebiten obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. IP je ob vpogledu v zahtevano dokumentacijo, prijave na razpis za generalnega direktorja organa, objavljenega dne 18. 3. 2015 na spletni strani organa in vsebino vseh dopolnitev vlog ter drugo spremljajočo dokumentacijo, ugotovil, da vsi dokumenti vsebujejo osebne podatke v skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. V določenem delu je organ prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov (tudi do osebnih podatkov) dovolil, predmet tega pritožbenega postopka pa so osebni podatki, ki jih je organ štel kot varovane in jih v posredovanih dokumentih prekril (imena in priimki ter drugi osebni podatki neizbranih kandidatov, elektronski naslovi zaposlenih pri organu in elektronski naslovi članov sveta UKC Ljubljana) oz. prosilcu dostop zavrnil v celoti (vloge neizbranih kandidatov).V nadaljevanju je IP presojal, ali gre za varovane osebne podatke. Primarno velja poudariti, da je za obdelavo osebnih podatkov in za njihovo posredovanje javnosti, v skladu z ZVOP-1, v konkretnem primeru potrebna zakonska podlaga. Prvi odstavek 9. člena ZVOP-1 namreč določa, da se v javnem sektorju, kamor nedvomno spada tudi organ, osebni podatki lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. V konkretnem primeru IP zakonske podlage za razkritje osebnih podatkov neizbranih kandidatov ni našel. Ni namreč mogoče slediti navedbam prosilca, da ne gre za varovane osebne podatke, ker so nekateri izmed prijavljenih kandidatov že javni uslužbenci oz. ker je razkritje zahtevanih informacij v javnem interesu. Na razpis prijavljeni neizbrani kandidati, tudi če so javni uslužbenci, namreč niso nastopali v vlogi javnih uslužbencev, torej v zvezi z opravljanjem njihovih javnopravnih nalog, zahtevani podatki pa tudi niso v zvezi z njihovimi že sklenjenimi delovnimi razmerji v javnem sektorju. V konkretnem primeru torej določba 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, kot zakonska podlaga za razkritje osebnih podatkov, ne pride v poštev. Prav tako ni mogoče pritrditi stališču prosilca, da je razkritje zahtevanih podatkov v javnem interesu. V konkretnem primeru namreč na razpisu ni bil izbran nobeden izmed prijavljenih kandidatov, zato javnost nima pravice, da bi se seznanila z vsemi podatki o neizbranih kandidatih. Javni interes, ki ga zasleduje tudi določba 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, je namreč v tem, da se za delovna mesta v javnem sektorju, izmed prijavljenih kandidatov, izbere kandidat, ki je strokovno najbolj usposobljen za določeno delo. Iz tega razloga se lahko, po zaključku postopka in izbiri kandidata, vsakdo seznani s tem, kdo je zasedel določeno delovno mesto, kakšni so bili pogoji za to delovno mesto, ali jih izbrani kandidat izpolnjuje in s kakšnimi referencami je izkazal, da je strokovno najbolj usposobljen za opravljanje dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. V konkretnem primeru ne gre za te okoliščine, drugih okoliščin, ki bi dovoljevale razkritje varovanih osebnih podatkov v javnem interesu, pa prosilec ni izkazal. IP je po pregledu vlog neizbranih kandidatov oz. kandidatk obenem ugotovil, da vlog neizbranih kandidatov oz. kandidatk ni mogoče anonimizirati na način, da posamezni kandidati ne bi bili določljivi. Odločitev organa v izpodbijani odločbi, da se vlog neizbranih kandidatov oz. kandidatk, upoštevaje pravilo delnega dostopa iz 7. čl. ZDIJZ, v celoti ne da anonimizirati, je tako pravilna, pritožba prosilca pa neutemeljena. Prav tako je IP sledil odločitvi organa, da gre za varovane osebne podatke pri elektronskih naslovih pri organu zaposlenih in elektronskih naslovih članov sveta zavoda organa. Navedeni osebni podatki namreč niso neposredno v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca oz. izvrševanjem javne funkcije, zato ni zakonske podlage za njihovo razkritje javnosti. Podobno stališče je IP zavzel že v več primerih, npr. v odločbi št. 090-59/2009/ z dne 9. 7. 2009.Posledično je IP v tem delu pritožbo prosilca, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločbo organa, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.4. Razlogi za vrnitev v ponovno odločanje v delu, ki se nanaša na magnetogram seje sveta UKCV obrazložitvi izpodbijane odločbe organ glede magnetograma seje sveta organa pojasnjuje, da ni izpolnjen kriterij za obstoj informacije javnega značaja, saj organ z dokumentom ne razpolaga v materializirani obliki. Seja sveta namreč, po navedbah organa, ni bila snemana. Organ je zahtevo prosilca v tem delu zato zavrnil iz razloga, ker z informacijo ne razpolaga.Ker se prosilec pritožuje tudi v tem delu, je IP v pritožbenem postopku organ pozval k predložitvi Poslovnika o delu sveta UKC Ljubljana (dalje poslovnik) ter k izjasnitvi glede (ne)obstoja magnetograma. Organ je poslovnik IP predložil dne 21. 8. 2015. Po pregledu poslovnika IP ugotavlja, da iz 18. člena izhaja, da se o delu na seji sveta na podlagi magnetograma napiše zapisnik in da se magnetni zapis seje hrani 4 leta. Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, o času in kraju seje, imena prisotnih in odsotnih članov ter ostalih prisotnih na seji, kdo je sejo vodil, dnevni red seje, kdo je podal uvodno obrazložitev, skrajšan povzetek bistva razprave, izid glasovanja in sprejete sklepe. Glede na to, da iz poslovnika izhaja, da se zapisnik napiše na podlagi magnetnega zapisa, organ pa v izpodbijani odločbi navaja, da magnetograma nima, ker se seja ni snemala, IP ugotavlja, da organ v tem delu ni popolno ugotovil dejanskega stanja. Iz izpodbijane odločbe namreč ne izhaja, ali je magnetni zapis nastal (kot to določa pravilnik) in je bil kasneje uničen, ali sploh ni nastal in na podlagi česa je organ ugotavljal to dejstvo. Ker je IP ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, je v tem delu izpodbijano odločbo, na podlagi 3. odst. 251. čl. ZUP, odpravil in vrnil zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek, kot izhaja iz 1.b točke izreka te odločbe.Organ mora v ponovljenem postopku nedvomno ugotoviti (z zaslišanjem prič, pisnimi izpovedbami, pregledom dokumentarnega gradiva,..), ali je bila, v skladu z 18. členom Poslovnika o delu sveta UKC Ljubljana, seja dne 15. 10. 2015 snemana, ali je ob tem nastal magnetni zapis, če ni nastal, kdo se je odločil, da se seja ne bo snemala, ali je to stalna praksa,…V primeru, da bo organ ugotovil, da magnetni zapis ostaja, mora o njem odločiti kot o informaciji javnega značaja (pregledati vsebino in oceniti, ali gre za prosto dostopno informacijo).5. O drugih dokumentih, s katerimi organ ne razpolagaProsilec se zoper izpodbijano odločbo pritožuje tudi v delu, v katerem je zahteval »vso dokumentacijo, ki jo je organ ustvaril bodisi sam bodisi pridobil od tretjih oseb za potrebe seje«. Meni, da mu organ v tem delu ni posredoval vse dokumentacije, saj je posredovana dokumentacija, po njegovi oceni, preveč skopa. IP je pregledal Poslovnik o delu sveta UKC Ljubljana in ni zasledil, da bi organ v okviru razpisa za generalnega direktorja organa za sejo sveta moral pridobiti oz. izdelati še kakšno drugo dokumentacijo, ki je prosilcu ni posredoval, prosilec pa tudi ni konkretno navedel, kakšna dokumentacija naj bi to bila oz. kakšen tip dokumentov naj bi organ še izdelal, pa mu jih ni posredoval. Ker iz definicije informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja samo tista informacija, ki že obstaja v t.i. materializirani obliki, pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. IP ob tem še dodaja, da prosilec v pritožbi tudi ni izkazal oziroma navedel nobenih utemeljenih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da drugi dokumenti dejansko obstajajo, organ pa mu jih ne želi posredovati. Organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga (iz kateregakoli razloga), prosilcu namreč ne more posredovati.Poudariti je treba še, da pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. IP tudi nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da pridobi oziroma ustvari dokumente, ki so predmet zahteve. IP na podlagi navedenega nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da z drugimi dokumenti ne razpolaga, zato je pritožbo prosilca v tem delu, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP zavrnil, kot izhaja 2. točke izreka te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav. namestnica pooblaščenke Informacijski Pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.informacijska pooblaščenka