SAZAS - Urad RS za intelektualno lastnino
+ -Številka: 090-154/2015
Kategorije: Kršitev postopka
POVZETEK:V obravnavani zadevi je šlo za procesno odločitev o (ne)dovolitvi obnove, ne pa tudi za meritorno (niti procesno) odločanje o sami upravni stvari, tj. o (ne)dovolitvi dostopa do informacij javnega značaja. Sporno je bilo, ali je organ upravičeno zavrgel predlog predlagatelja za obnovo postopka na podlagi drugega odstavka 267. člena ZUP kot prepozen oziroma ker predlagatelj ni izkazal pravnega interesa za vložitev takšnega predloga. IP je pritrdil ugotovitvi organa, da si predlagatelj v obnovljenem postopku, četudi bi se mu kot stranskemu udeležencu omogočila udeležba v postopku, ne more izboljšati svojega pravnega položaja oziroma ne more doseči boljšega varstva svoje pravne koristi, zato nima pravnega interesa za obnovo postopka. Organ je namreč zavrnil dostop do pogodb, za katere predlagatelj uveljavlja poslovno skrivnost, prav tako pa ni več mogoče vzpostaviti stanja, kot je bilo pred izdajo izpodbijane odločbe, tj. da se prosilcu ne posreduje dokumentacije, ki mu jo je organ že poslal. Glede pravočasnosti predloga pa je IP menil, da ni pravilno sklepanje organa v izpodbijanem sklepu, da je predlagatelj zamudil subjektivni rok za obnovo postopka, saj je predlog vložil v enem mesecu od takrat, ko je izvedel, da je bila v postopku o zahtevi prosilca sploh izdana kakšna odločba. Kljub temu, da je bil po mnenju IP predlog za obnovo postopka vložen pravočasno, pa to ni spremenilo dejstva, da predlagatelj za obnovo ni imel pravnega interesa in da je torej zaradi slednjega organ ravnal pravilno, ko je njegov predlog zavrgel. Zato je IP pritožbo predlagatelja zavrnil. ODLOČBA:Številka: 090-154/2015/2Datum: 23. 7. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – ZDIJZ-UPB2, 117/06 – ZDavP, 23/14, 50/14 in 19/15 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – ZUP-UPB2, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Zavoda za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije, Šmartinska 152, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju predlagatelj), ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Grčar, o. p., d. o. o., Šutna 52, 1240 Kamnik, z dne 19. 5. 2015, zoper sklep Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Urada RS za intelektualno lastnino, Kotnikova 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-16/2014-7/101 z dne 24. 4. 2015, glede obnove postopka v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, izdaja naslednjo O D L O Č B O:1. Pritožba predlagatelja z dne 19. 5. 2015 zoper sklep Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Urada RS za intelektualno lastnino, št. 090-16/2014-7/101 z dne 24. 4. 2015, se zavrne.2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali. O b r a z l o ž i t e v:Iz podatkov spisne dokumentacije izhaja, da je Združenje SAZAS, Špruha 19, 1236 Trzin (v nadaljevanju prosilec) vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 16. 9. 2014, s katero je zahteval kopijo celotne dokumentacije postopka, ki se je pred organom vodil pod opr. št. 31227-2/2014-33/106 in se je končal z dokončnim sklepom z dne 5. 9. 2014 zoper predlagatelja (v nadaljevanju nadzorni postopek). Organ je o tej zahtevi odločil z odločbo, št. 090-16/2014-3/101 z dne 26. 11. 2014 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevi prosilca delno ugodil, in sicer je do dela dokumentacije oziroma tam navedenih listin pod točko 1. a) dovolil dostop v celoti (v obliki fotokopij), do dela dokumentacije oziroma tam navedenih listin pod točko 1. b) pa dovolil delni dostop (tudi v obliki fotokopij) oziroma zavrnil dostop do delov dokumentov iz te točke, ki so poslovna skrivnost ali predstavljajo varovane osebne podatke fizičnih oseb, dostop do avtorskega dela (pravnega mnenja) pa je dovolil le v obliki vpogleda.Predlagatelj je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 1. 4. 2015, v kateri navaja, da se je po postopku dostopa do informacij javnega značaja 17. 3. 2015 seznanil z izpodbijano odločbo organa, in da ima v postopku, ki je bil podlaga za izpodbijano odločbo, položaj stranskega udeleženca, saj se je v njem odločalo tudi o njegovih pravno priznanih koristih oziroma interesih (varovanje poslovne skrivnosti – gre za pogodbe o poslovnem sodelovanju). Poudarja, da ga organ ni pozval v postopek, s čimer je kršil 43. člen v povezavi s 44. členom ZUP, in da je samoiniciativno odločil v imenu in za račun predlagatelja (oziroma drugega sopogodbenika), da obstajajo v zvezi s pogodbami pogoji v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah glede poslovne skrivnosti, oziroma niti ni presojal, ali so izpolnjeni kriteriji za določitev poslovne skrivnosti po subjektivnem oziroma objektivnem kriteriju, zaradi česar je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita. Zahteva tudi povrnitev priglašenih stroškov. Organ je to pritožbo predlagatelja z dne 1. 4. 2015 štel za predlog za obnovo postopka (v nadaljevanju predlog za obnovo postopka), končanega z izpodbijano odločbo, ter s sklepom, št. 090-16/2014-7/101 z dne 24. 4. 2015 (v nadaljevanju izpodbijani sklep), ki je predmet tega pritožbenega postopka, predlog za obnovo postopka zavrgel (1. točka izreka) in odločil, da predlagatelj sam trpi svoje stroške, drugi stroški postopka pa niso nastali (2. točka izreka). V obrazložitvi izpodbijanega sklepa organ ugotavlja, da v postopku po ZDIJZ, začetem na zahtevo prosilca za dostop do dokumentacije nadzornega postopka zoper predlagatelja, predlagatelj ni bil udeležen kot stranka ali stranski udeleženec, vendar je petnajstdnevni rok za vložitev pritožbe za edino stranko v postopku po ZDIJZ (tj. prosilca), potekel 16. 12. 2014, predlagatelj pa je pritožbo zoper izpodbijano odločbo vložil po tem roku, zato je glede na prvi odstavek 229. člena ZUP prepozna; vročitve odločbe na podlagi drugega odstavka 229. člena ZUP pa ni zahteval. Zato je v skladu s petim odstavkom 235. člena ZUP obravnaval predlagateljevo pritožbo z dne 1. 4. 2015 kot predlog za obnovo tega postopka, ki pa se v lahko vloži v enem mesecu od dneva, ko je stranka izvedela, da je bila odločba izdana (5. točka prvega odstavka 263. člena v povezavi z 9. točko 260. člena ZUP). Vendar je organ ugotovil, da je enomesečni rok za vložitev predloga za obnovo postopka, končanega z izpodbijano odločbo, potekel 22. 1. 2015, saj je bil predlagatelj (najkasneje) 22. 12. 2014, ko je organu poslal poziv na seznanitev s podatki in v njem navedel, da je bil obveščen glede zahtevanega dostopa do celotnega spisa nadzornega postopka, oziroma da je organ zahtevo že rešil in dokumentacijo poslal, že seznanjen oziroma je vedel, da je organ že rešil zahtevo prosilca in o njej torej že izdal odločbo, kot tudi da v navedenem postopku ni sodeloval kot stranka ali stranski udeleženec. Ker je predlagatelj vložil pritožbo oziroma predlog za obnovo postopka šele 1. 4. 2015, torej po izteku enomesečnega roka (tj. 22. 1. 2015), je predlagateljev predlog za obnovo postopka prepozen, zato ga je organ moral na podlagi drugega odstavka 267. člena ZUP zavreči že iz tega razloga. Nadalje pa organ tudi ugotavlja, da predlagatelj ni izkazal, da ima pravni interes za obnovo navedenega postopka, oziroma da bi z obnovitvijo tega postopka, oziroma s svojo udeležbo v postopku varoval kakšno svojo pravno korist, saj si z odločanjem v obnovljenem postopku ne more izboljšati svojega položaja in ne more doseči boljšega varstva svoje pravne koristi. Navedeno utemeljuje s tem, da je iz izpodbijane odločbe razvidno, da je organ prosilcu zavrnil dostop do vseh dokumentov, za katere je organ ugotovil (iz spisne dokumentacije nadzornega postopka oziroma iz vlog predlagatelja v slednjem postopku), da za predlagatelja predstavljajo poslovno skrivnost, torej ne le dostop do pogodb, ki so za predlagatelja poslovna skrivnost, ampak tudi do delov dokumentov, iz katerih bi bilo mogoče razbrati podatke o poslovni storitvi, poslovnem partnerju, številki oziroma oznaki pogodbe ali datumu sklenitve pogodbe. Po mnenju organa si predlagatelj tako v obnovljenem postopku oziroma pri ponovnem odločanju o zahtevi prosilca ne more izboljšati svojega pravnega položaja, saj bi tudi v primeru, če bi predlagatelj sodeloval v obnovljenem postopku kot stranski udeleženec, zavrnil dostop do pogodb, ki za predlagatelja predstavljajo poslovno skrivnost. Organ je zato moral predlagateljev predlog za obnovo postopka zavreči tudi zato, ker si predlagatelj v obnovljenem postopku ne more izboljšati svojega pravnega položaja, s tem pa tudi nima pravnega interesa za vložitev predloga za obnovo postopka; takšno stališče je tudi v sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. X Ips 1416/2006. Ker se je postopek začel na zahtevo predlagatelja, je organ v skladu s prvim odstavkom 113. člena ZUP odločil, da priglašene stroške trpi predlagatelj sam, drugi stroški pa niso nastali.Zoper izpodbijani sklep je predlagatelj vložil pritožbo z dne 19. 5. 2015 (v nadaljevanju pritožba), v kateri povzema kronologijo dogodkov in postopanja v obravnavani zadevi: predstavnik prosilca je ob priliki srečanja konec decembra 2014 ustno namignil predstavniku predlagatelja, da imajo pogodbe o poslovnem sodelovanju predlagatelja iz njegovega nadzornega postopka pred organom, zato je predlagatelj za preveritev tega nemudoma (22. 12. 2014) organ prosil za dostop do informacij javnega značaja, saj ni vedel, ali je ta informacija resnična ali ne, zato tudi ni mogel podati niti zahteve za stransko udeležbo niti zahtevati vročitve odločbe; ker se organ ni odzval v zakonsko določenem roku oziroma je po roku poslal poziv na dopolnitev zahteve, je predlagatelj pri IP vložil pritožbo zaradi molka organa; po pozivu IP 16. 3. 2015 je organ predlagatelju 17. 3. 2015 poslal zahtevane dokumente. Predlagatelj poudarja, da se je tako šele 17. 3. 2015 seznanil z vsebino prosilcu posredovanih dokumentov in z izpodbijano odločbo in da bi lahko šele takrat zahteval vročitev odločbe oziroma posledično vstop v postopek kot stranski udeleženec, oziroma da bi mu šele od takrat tekel rok za obnovo postopka. Navaja, da je bil obveščen, da je prosilec zahteval dostop do dokumentacije v njegovem nadzornem postopku, ni pa vedel, ali je to res ali ne, je le predvideval, konkretnejših podatkov o tem pa ni imel, zato je vložil zahtevo po ZDIJZ, da bi preveril, ali namig drži – gotovost je nastala, ko mu je bila vročena dokumentacija 17. 3. 2015. Po prepričanju predlagatelja je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita, saj mu v postopku do izdaje izpodbijane odločbe ni bila dana možnost varovanja njegovih pravic oziroma pravne koristi, čeprav se je v tem postopku odločalo o dostopu do dokumentacije, ki zanj predstavlja poslovno skrivnost – gre za pogodbe o poslovnem sodelovanju (za izvajanje določenih visoko razvitih informacijskih storitev, ki jih za predlagatelja izvaja določeno podjetje, ki je konkurenčno podjetju, ki podobne storitve izvaja za prosilca). Trdi, da organ ni varoval njegove koristi, saj ni v celoti zavrnil dostopa do teh pogodb (ga je le omejil), tako da ne drži navedba organa, da si ne bi mogel izboljšati svojega položaja: lahko bi ga, ker bi vztrajal, da se prosilcu ne posredujejo pogodbe o poslovnem sodelovanju (niti delno ne) oziroma bi zahteval popolno zavrnitev zahteve v zvezi s temi pogodbami, ki so njegova poslovna skrivnost. Utemeljuje, da nihče, niti organ, ne more tako dobro varovati pravnih koristi neke osebe, kot ta oseba sama, prav tako je dokazno breme za dokazovanje nastanka občutne škode ravno na tej osebi; organ pa niti ni presojal, ali so izpolnjeni kriteriji za določitev poslovne skrivnosti po subjektivnem oziroma objektivnem kriteriju. Opozarja, da bi moral organ v ponovljenem postopku v postopek povabiti vse subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi pri odločanju o zahtevi prosilca za dostop do informacij javnega značaja dejansko utegnile biti prizadete, ter ob upoštevanju navedb stranskih udeležencev jasno opredeliti, ali in v katerem delu zahtevanih informacij gre za poslovno skrivnost v skladu z 39. členom Zakona o gospodarskih družbah. Zato predlagatelj predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadeva vrne organu v ponovno odločanje oziroma dopolnitev. Organ je, v skladu z 245. členom ZUP, opravil preizkus pritožbe in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter zadevo odstopil IP. Pritožba ni utemeljena.Na podlagi 271. člena ZUP je zoper sklep, izdan o predlogu za obnovo postopka, in zoper odločbo, izdano v obnovljenem postopku, dovoljena pritožba, razen v primerih, ko po določbah tega zakona pritožbe ni (iz nobene določbe ZUP ne izhaja, da v obravnavanem primeru pritožba ne bi bila dovoljena). V obravnavani zadevi gre za obnovo postopka, ki je potekal po ZDIJZ, pritožbeni organ v teh postopkih pa je IP (tretji odstavek 27. člena ZDIJZ), tako da je IP pristojen tudi za obravnavo predmetne pritožbe o zavrženju predloga za obnovo postopka v zadevi dostopa do informacij javnega značaja. IP kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP preizkusi izpodbijano odločbo oziroma sklep v delu, v katerem ga pritožnik izpodbija, in v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.Med strankama ni sporno, da je organ predlagateljevo pritožbo z dne 1. 4. 2015 zoper izpodbijano odločbo štel kot predlog za obnovo postopka, končanega z izpodbijano odločbo. Sporno pa je, ali je organ upravičeno zavrgel ta predlog za obnovo postopka na podlagi drugega odstavka 267. člena ZUP kot prepozen oziroma ker predlagatelj ni izkazal pravnega interesa za vložitev takšnega predloga. Gre torej le za procesno odločitev o (ne)dovolitvi obnove, ne pa tudi za meritorno (niti procesno) odločanje o sami upravni stvari, tj. o (ne)dovolitvi dostopa do informacij javnega značaja. Po 9. točki 260. člena ZUP, po kateri je organ obravnaval predmetni predlog za obnovo, se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku), obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena (med strankama ni sporno, da ne gre za ta primer, saj je predlagatelj izvedel za obnovitveni razlog po preteku pritožbenega roka za stranko – prosilca), ni bila dana možnost udeležbe v postopku. Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, s katerim se poseže v dokončno odločbo, izdano v upravnem postopku. Sklep o uvedbi (po uradni dolžnosti) oziroma dovolitvi (na zahtevo stranke) obnove postopka ima za stranko, ki je s prvotno odločbo (v postopku, glede katerega se zahteva obnova) pridobila kakšne pravice, hude pravne posledice. Zato morajo za tako odločitev obstajati tehtni pravno-relevantni razlogi, zaradi katerih se poseže v načeloma nespremenljivo pravno stanje. Tako je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi, št. X Ips 1416/2006 z dne 14. 2. 2007, na katero se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicuje tudi organ, zavzelo stališče (sledila pa mu je tudi sodna praksa), da četudi so izpolnjeni drugi formalni pogoji za uvedbo obnove upravnega postopka, se ta ne dovoli, če predlagatelj nima pravnega interesa za obnovo, to pa je tudi tedaj, ko si z odločanjem v obnovljenem postopku ne more izboljšati položaja (v navedeni zadevi zato, ker je z denacionalizacijo vrnjena nepremičnina že prešla v last tretjih oseb, tako da ni mogoče več vzpostaviti prejšnjega lastninskega stanja). Predlagatelj v pritožbi utemeljuje, da bi si lahko izboljšal svoj položaj s tem, da bi vztrajal, da se prosilcu ne posredujejo pogodbe o poslovnem sodelovanju, »niti delno ne, niti ena črka ne«. Vendar IP ugotavlja, da organ prosilcu predmetnih pogodb sploh ni posredoval, tako da predlagatelj predlog za obnovo opira na pravni interes, ki pa je že bil realiziran z izpodbijano odločbo – da se prosilcu v postopku po ZDIJZ ne posredujejo pogodbe o poslovnem sodelovanju, ki zanj predstavljajo poslovno skrivnost. Izjema je le dogovor o zbiranju nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje, sklenjen med predlagateljem in drugimi kolektivnimi organizacijami 4. 12. 2012 (v nadaljevanju dogovor), ki ga je organ posredoval prosilcu, vendar ta dogovor ni označen oziroma zanj ni ugotovljeno, da bi bil poslovna skrivnost – tega ne zatrjuje niti predlagatelj. Iz izreka izpodbijane odločbe (prva alineja 1.b) točka) oziroma tudi iz obrazložitve namreč izhaja, da je organ sicer dovolil delni dostop do dokumentov, navedenih v tej točki (gre za pozive, odgovore, dopise ipd. in njihove priloge med predlagateljem in organom v okviru nadzornega postopka), vendar gre za delni dostop ravno zato, ker je v njih zavrnil dostop do delov dokumenta, ki so (med drugim) poslovna skrivnost: navedbe poslovne storitve in podatke o poslovnem partnerju, številki oziroma oznaki pogodbe, datumu sklenitve pogodbe in do »celotne vsebine pogodb, sklenjenih s poslovnimi partnerji, ki niso kolektivne organizacije« ter do delov dokumentov, iz katerih bi bilo mogoče navedeno razbrati. Torej je organ, kot je tudi sam poudaril v izpodbijanem sklepu, ne samo zavrnil dostop »do celotne vsebine pogodb«, ki so za predlagatelja poslovna skrivnost (z izjemo že omenjenega dogovora), ampak tudi do delov drugih dokumentov (tj. pozivov, odgovorov, dopisov ipd.), iz katerih bi bilo mogoče razbrati navedene podatke o teh pogodbah. Tudi po pregledu spisne dokumentacije, poslane prosilcu (kot tudi predlagatelju v zvezi z njegovim postopkom po ZDIJZ glede prav te prosilcu poslane dokumentacije), ni razvidno, da bi organ prosilcu posredoval kakšno pogodbo (z izjemo dogovora), zato tudi tega dela dokumentacije predlagatelj na svojo zahtevo po ZDIJZ niti ni mogel prejeti, kot to očita v pritožbi. Glede na to, da predlagatelj v zvezi z dokumentacijo, ki zanj predstavlja poslovno skrivnost, navaja le pogodbe o poslovnem sodelovanju, do katerih pa je organ v celoti (z izjemo dogovora, ki pa torej ne predstavlja poslovne skrivnosti) zavrnil dostop (»celotne vsebine pogodb«), oziroma celo več, zavrnil je tudi dostop do vsakršnih podatkov o poslovni storitvi, poslovnem partnerju, številki oziroma oznaki pogodbe ali datumu sklenitve pogodbe, ki so navedeni v drugih dokumentih (tj. pozivih, odgovorih, dopisih ipd.), za katere pa predlagatelj izrecno sicer (niti delno) ni uveljavljal poslovne skrivnosti oziroma ugovarjal posredovanju dokumentov prosilcu, je pravilna ugotovitev organa, da si predlagatelj v obnovljenem postopku ne more izboljšati svojega pravnega položaja oziroma ne more doseči boljšega varstva svoje pravne koristi, zato nima pravnega interesa za obnovo postopka. Četudi bi predlagatelj uveljavljal poslovno skrivnost za kakšne druge posredovane dokumente oziroma podatke in zato nasprotoval njihovi izročitvi prosilcu, pa IP še dodaja, da v obnovljenem postopku, ne glede na vse razloge, ki jih predlagatelj izpostavlja, ne bi mogel doseči oziroma odločba, izdana v obnovljenem postopku, ne bi mogla spremeniti dejstva in poseči v to, da so bili prosilcu dokumenti že posredovani in da se je torej z njimi že seznanil – ta seznanitev je nepovratna in je ni mogoče več sanirati, saj se tega tudi z drugačno odločbo ne da več popraviti oz. spremeniti. Torej četudi bi se obnova dovolila in predlagatelju v obnovljenem postopku omogočila udeležba, predlagatelj v obnovljenem postopku svojega pravnega položaja ne more izboljšati tudi zaradi tega, ker ni več mogoče vzpostaviti stanja, kot je bilo pred izdajo izpodbijane odločbe, tj. da se prosilcu ne posreduje dokumentacija, ki mu jo je organ že poslal. Ker predlagatelj tudi iz tega razloga ne izkazuje pravnega interesa za obnovo omenjenega dokončno končanega postopka, je zavrženje predloga za obnovo upravičeno. Seveda pa lahko predlagatelj svoje pravice, če meni, da ni bila pravilna odločitev organa o posredovanju dokumentacije prosilcu oziroma da je prišlo do morebitnega razkritja poslovne skrivnosti, uveljavlja pred sodiščem splošne pristojnosti. Kljub temu, da v okviru formalnega oziroma predhodnega preizkusa predloga za obnovo iz obnovitvenega razloga po 9. točki 260. člena ZUP ni treba presojati, ali so okoliščine oziroma dokazi, ki se navajajo kot razlog za obnovo, taki, da bi lahko pripeljali do drugačne odločbe (tretji odstavek 267. člena ZUP), pa glede na navedeno predlagatelj sploh nima pravnega interesa za obnovo omenjenega dokončno končanega postopka, zato se IP niti ni treba spuščati v vsebinsko presojo samega obstoja omenjenega obnovitvenega razloga, tj. ali bi predlagatelj moral biti udeležen v postopku kot stranka oziroma stranski udeleženec; do tega vprašanja se sicer tudi organ ni posebej opredelil v izpodbijanem sklepu, vendar niti ni izrecno zanikal, da predlagatelj ne bi imel pravice udeleževati se postopka, za katerega zahteva obnovo. Čeprav je že navedeni razlog (tj. ugotovljeno pomanjkanje pravnega interesa za obnovo postopka) dovolj, da se predmetna pritožba zavrne, pa IP sicer v zvezi z drugim razlogom zavrženja predloga za obnovo postopka, tj. njegovo nepravočasnostjo (ki jo predlagatelj tudi izpodbija), meni, da ni pravilno sklepanje organa v izpodbijanem sklepu, da je predlagatelj zamudil enomesečni subjektivni rok za obnovo postopka.Na podlagi 5. točke prvega odstavka 263. člena ZUP lahko stranka predlaga obnovo postopka iz razloga 9. točke 260. člena ZUP v enem mesecu od dneva, ko je izvedela, da je bila odločba izdana. V obravnavani zadevi ni sporno, da je bil predlagatelj najkasneje 22. 12. 2014, ko je na organ naslovil poziv na seznanitev s podatki, že obveščen, da je prosilec zahteval dostop po ZDIJZ do celotnega spisa nadzornega postopka zoper predlagatelja, oziroma da naj bi organ zahtevo prosilca že rešil in dokumentacijo poslal. Predlagatelj pa v pritožbi utemeljeno opozarja, da takrat (22. 12. 2014) še ni vedel, da je bila zahteva prosilca zavrnjena in da bi bila posledično sploh izdana (delna) zavrnilna odločba, saj v primeru odobrenega dostopa po ZDIJZ take odločbe sploh ni. V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZDIJZ organ, če zahtevi za dostop ugodi, ne izda posebne odločbe, temveč o tem napravi uradni zaznamek (kako je v tem primeru z obnovo postopka, ko postopek sploh ni končan z odločbo, ni predmet tega postopka). Po ZDIJZ tako niti ni nujno, da bi organ izdal odločbo – po drugem odstavku tega člena ZDIJZ organ izda pisno odločbo samo v primeru, če zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne (sicer izda odločbo tudi še v nekaterih drugih primerih, določenih v nadaljnjih odstavkih tega člena, ki pa za ta primer niso relevantni). Iz spisne dokumentacije ne izhaja, da bi predlagatelj že pred 17. 3. 2015, ko je na podlagi svoje zahteve po ZDIJZ prejel izpodbijano odločbo skupaj z ostalo zahtevano dokumentacijo (in to šele po posredovanju IP zaradi molka organa), izvedel, da je bila v postopku o zahtevi prosilca sploh izdana kakšna odločba. Na podlagi nobenega dejstva tega ne ugotavlja niti organ, zgolj sklepanje organa, da bi predlagatelj glede na to, da je vedel za obstoj postopka na zahtevo prosilca, zaradi tega vedel tudi za izdajo izpodbijane odločbe, pa ne zadostuje oziroma niti nima podlage, še posebej glede na prej omenjene določbe 22. člena ZDIJZ, ko torej izdaja odločbe pri ugoditvi zahteve sploh ni predpisana oziroma je predvidena le v primeru zavrnitve zahteve, predlagatelj pa naj bi decembra 2014 zvedel za ravno nasprotno informacijo, torej da je bila dokumentacija posredovana (dokumentacija pa se posreduje samo v primeru, da je zahtevi ugodeno, in to brez odločbe). Na podlagi navedenega IP meni, da je mogoče šteti le, da je predlagatelj izvedel za izdajo izpodbijane odločbe 17. 3. 2015, kar pomeni, da je bila pritožba, oziroma predlog za obnovo postopka z dne 1. 4. 2015, vložen v okviru predpisanega enomesečnega subjektivnega roka in zato tudi pravočasen.V podkrepitev tega se IP sklicuje tudi na stališče Upravnega sodišča Republike Slovenije, po katerem je za začetek štetja subjektivnega roka za obnovo odločilen dan, ko se je stranka (predlagatelj) seznanila z dejstvom, da je bila odločba izdana (da obstaja) in ne od dneva, ko bi se stranka mogla seznaniti oziroma ko je stranka mogla izvedeti, da je bila odločba izdana – odločilen je torej čas, ko je za odločbo dejansko zvedela (npr. sodba in sklep I U 819/2009 z dne 12. 11. 2009, sodba I U 570/2012 z dne 23. 8. 2012, sodba I U 1540/2012 z dne 7. 3. 2013).Kljub temu, da je bil po mnenju IP predlog za obnovo postopka vložen pravočasno, pa to ne spremeni dejstva, da predlagatelj za obnovo nima pravnega interesa in da je torej zaradi slednjega organ ravnal pravilno, ko je njegov predlog zavrgel. Ker je bil postopek na prvi stopnji pravilen, sklep pravilen in na zakonu utemeljen, pritožba pa, upoštevajoč vse navedeno oziroma ugotovljeno pomanjkanje pravnega interesa za obnovo postopka, neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.V tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Odločitve o stroških v izpodbijanem sklepu pa predlagatelj z ničemer ne izpodbija. Ta sklep je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščen plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila: Jelka Kovačič, univ. dipl. prav., svetovalka Informacijskega pooblaščenca |
|