+-Datum: 06.01.2016 Številka: 090-150/2015 Kategorije: Poslovna skrivnost, Tajni podatki, Test interesa javnosti POVZETEK:Prosilec je zahteval dostop do pogojev, pod katerimi pooblaščenec (DBS d.d.) zagotavlja dostop do numizmatičnih vrednosti najširšemu krogu zainteresiranih in do podatka o roku veljavnosti pooblastila od leta 2008 dalje. Organ je zahtevo zavrnil iz razloga varstva tajnih podatkov in poslovne skrivnosti. IP je v pritožbenem postopku, glede izpolnjevanja pogoje izjeme varstva tajnih podatkov, ugotovil, da je izpolnjen samo en formalni kriterij za določitev tajnega podatka, in sicer, da so bile zahtevane informacije določene s stopnjo tajnosti »ZAUPNO« ob njihovem nastanku. Ker je po zakonu o tajnih podatkih, na določbe katerega se sklicuje izjema iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij, zatrjevana izjema tajnih podatkov tako v konkretnem primeru ni podana. Nadalje je IP ugotovil, da glede podatka o predmetu in veljavnosti javnega pooblastila prodaje numizmatičnih vrednosti, ni podana niti izjema varstva poslovne skrivnosti, saj gre za podatke, ki so javni že na podlagi zakona (tretji odstavek 39. člena ZGD-1). IP je tako organu naložil posredovanje podatka o predmetu in veljavnosti javnega pooblastila prosilcu, medtem ko je pritožbo v preostalem delu (dostop do podrobnejših pogojev, pod katerimi pooblaščenec zagotavlja dostop do numizmatičnih vrednosti najširšemu krogu zainteresiranih) zavrnil iz razloga izjeme poslovne skrivnosti.
ODLOČBA:Številka: 090-150/2015/8 Datum: 7. 1. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14 in 50/14; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………… (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Banke Slovenije, Slovenska 35, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 26.00-0195/15-MP z dne 24. 4. 2015 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:
Pritožbi prosilca zoper odločbo Banke Slovenije št. 26.00-0195/15-MP z dne 24. 4. 2015 se delno ugodi in se 1. točka izreka izpodbijane odločbe delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu posredovati fotokopijo:
- prvega in drugega odstavka 1. člena ter prvega odstavka 20. člena Agentske pogodbe o prodaji numizmatičnih vrednosti z dne 21. 12. 2007;- 4. člena Aneksa št. 1 k Agentski pogodbi o prodaji numizmatičnih vrednosti z dne 7. 11. 2008;- prvega odstavka 1. člena in prvega odstavka 24. člena Agentske pogodbe o prodaji numizmatičnih vrednosti z dne 13. 12. 2010;- 2. člena Aneksa št. 1 k Agentski pogodbo o prodaji numizmatičnih vrednosti z dne 10. 12. 2013 ter- 2. člena Aneksa št. 2 k Agentski pogodbo o prodaji numizmatičnih vrednosti z dne 29. 12. 2014.
Pritožba prosilca se v delu, ki se nanaša na dostop do 9. in 18. člena Agentske pogodbe o prodaji numizmatičnih vrednosti z dne 21. 12. 2007 ter 11., 12. in 21. člena Agentske pogodbe o prodaji numizmatičnih vrednosti z dne 13. 12. 2010, zaradi obstoja izjeme poslovne skrivnosti, zavrne.
V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je dne 20. 2. 2015 na organ naslovil zahtevo za dostop do fotokopije besedila pooblastila, s katerim je organ pooblastil Deželno banko Slovenije d.d. (v nadaljevanju DBS d.d.) za prodajo numizmatičnih vrednosti od leta 2008 dalje. Ker organ o zahtevi prosilca ni odločil v roku 20 delovnih dni, je prosilec dne 1. 4. 2015 na IP vložil pritožbo zoper molk organa. V pritožbi je navedel, da je javnost lahko obveščena o pogojih prodaje numizmatičnih vrednosti, katere je organ na podlagi določb Zakona o priložnostnih kovancih (Uradni list RS, št. 53/07; v nadaljevanju ZPK-1) prenesel na DBS d.d.. Poudaril je, da ga ne zanimajo komercialni elementi (provizija ipd.) agentske pogodbe, ampak pogoji, pod katerimi bo pooblaščenec zagotavljal dostop do numizmatičnih vrednosti najširšemu krogu zainteresiranih in rok veljavnosti pooblastila. Do konca leta 2014 so namreč veljali abonmaji pri poslovnih enotah DBS d.d., ki so te izdelke prodajale, v letu 2015 pa naj bi DBS d.d. te abonmaje enostransko ukinila. Praksa abonmajev je veljala že v času, ko je numizmatične izdelke prodajal neposredno organ, še pred njim pa Narodna Banka Slovenije. Izdajatelj numizmatičnih vrednosti je Republika Slovenja in ne organ, še manj pa DBS d.d.. Zainteresirani posamezniki in društva bi morali imeti dostop do pogojev, katere je določil organ, zato prosilec meni, da bi pogoji morali biti javno dostopni. Organ bi moral vsako leto objaviti obvestilo o pooblastilu, česar pa v zadnjih letih ni počel. Obvestila pa je na svoji spletni strani objavila DBS d.d., in sicer za obdobje 2009 - 2010 (17. 12. 2008) in za obdobje 2011 - 2013 (22. 12. 2010).Organ je nato po pozivu IP zaradi pritožbe zoper molk o zahtevi odločil z odločbo št. 26.00-0195/15-MP z dne 24. 4. 2015, s katero je zahtevi delno ugodil in odločil, da se prosilcu posreduje Agentska pogodba o prodaji numizmatičnih vrednosti, v kateri se razkrijejo oznaka »ZAUPNO«, podatki o strankah pogodbe, ime pogodbe in podpisniki pogodbe. V preostalem delu je organ zahtevo zavrnil in se skliceval na izjeme iz 1., 2. in 3. alineje prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedel je, da je na podlagi javnega razpisa decembra 2007 z DBS d.d. sklenil Agentsko pogodbo o prodaji numizmatičnih vrednosti, s katero je DBS d.d. tudi pooblastil za izvajanje prodaje. Zadnji postopek oddaje javnega naročila je organ izvedel leta 2010, ko je z DBS d.d. sklenil agentsko pogodbo za določen čas. Postopek je bil izveden na podlagi Uredba o obrambnih in zaupnih naročilih (Uradni list RS, št. 80/07 in 90/12- ZJNPOV; v nadaljevanju Uredba), ki je prenehala veljati 30. 12. 2012, takrat veljavnih določil internega pravilnika, ki so urejala zaupna naročila, in na podlagi 11. člena ZPK-1, ki določa prodajo priložnostnih kovancev preko pooblaščenih organizacij. Odločitev o zaupni naravi naročila temelji na predpisu, ki organ zavezuje tudi danes. Podpisana pogodba ima oznako "ZAUPNO" in se še izvršuje, zato je podana izjema iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Nadalje je organ navedel, da so podatki, ki jih vsebuje zahtevana pogodba, zaupni podatki tudi na podlagi internega bančnega Pravilnika o varovanju zaupnih podatkov. Zaupni podatek je v pravilniku definiran kot podatek, ki je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem lahko nastale škodljive posledice za delovanje organa. Glede na določila 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 - uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US in 82/13; v nadaljevanju ZGD-1) so zaupni podatki organa dejansko poslovna skrivnost gospodarske družbe. V 39. členu ZGD-1 je določeno, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. Ne glede na pisni sklep, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Ker je organ pravna oseba javnega prava, ki samostojno razpolaga z lastnim premoženjem in ima svojo finančno in upravljavsko avtonomijo, je upravičen pogodbo označiti z oznako »ZAUPNO« tudi kot poslovno skrivnost. Predmetna pogodba je označena z oznako »ZAUPNO« na podlagi internega pravilnika, prav tako pa pogodba vsebuje podatke, z razkritjem katerih bi organu očitno nastala občutna škoda. S tem je podana izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri sklicevanju na izjemo varstva osebnih podatkov je organ navedel, da nima podlage za razkritje osebnih podatkov kontaktnih oseb na strani pogodbenih strank agentske pogodbe, kot to zahtevajo določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). Organ je izvedel tudi test interesa javnosti in ugotovil, da je učinkovit nadzor javnosti nad delovanjem organa v primeru prodaje priložnostnih kovancev in vzpostavitvijo abonentske liste mogoče zagotoviti z lažjimi ukrepi (npr. s pojasnilom), kot je razkritje pogodbe. Hkrati pa se ohrani zahtevani nivo varnosti in varstva interesov Republike Slovenije ter varovanja podatkov. Izpostaviti je treba, da je prosilec v podani pritožbi konkretiziral svojo zahtevo in navedel, da se želi seznaniti s pooblastilom za agentsko prodajo in pogoji, pod katerimi pooblaščenec zagotavlja zainteresiranim osebam dostop do numizmatičnih vrednosti oziroma pogoji za vzpostavitev oziroma ukinitev abonentske liste. Organ je navedel, da v času izdaje te odločbe ne razpolaga z informacijami, zaradi katerih bi bilo razkritje določil pogodbe v javnem interesu, medtem ko temelji oznaka zaupnosti pogodbe na ustrezni pravni in dejanski podlagi. Razkritje celotne pogodbe bi organu in Republiki Slovenije lahko povzročilo občutno škodo pri distribuciji in hrambi priložnostnih kovancev, kar ocenjujeta tako zakonodajalec kot organ. Glede bodočih pogojev prodaje numizmatičnih vrednosti je treba upoštevati, da bo organ po izteku veljavnosti agentske pogodbe izvedel postopek oddaje javnega naročila v skladu z veljavno zakonodajo na tem področju in v tem postopku na predpisan način seznanil potencialne ponudnike s pogoji za prodajo. V zvezi z razlogi za ukinitev abonentskih list, ki prosilca dejansko zanimajo, organ poudarja, da vzpostavitev abonentskih list ni predpisana v zakonu. Za ukinitev abonentske liste (z izročitvijo kovancev / izdelkov iz proizvodnega leta 2015 v prodajo in obtok) se je organ odločil iz več razlogov. Glavni razlog je ta, da je trenutni seznam zbirateljev daljši od razpoložljive količine zlatnikov, zaradi česar teh že danes ni mogoče zagotoviti vsem zbirateljem z liste. Pri tem pa uvrstitev na listo ne zavezuje k nakupu in tako se pogosto dogaja, da potencialni kupci, ki obiščejo eno izmed poslovalnic DBS d.d. z željo po nakupu, že nekaj dni po izročitvi izdelkov v prodajo in obtok, teh ne morejo kupiti, in sicer s pojasnilom, da so ti v prvem mesecu prodaje rezervirani za zbiratelje iz abonentske liste. Ker se zbiratelji iz abonentske liste ne odločijo za nakup izdelkov, ti ostajajo neprodani, kar vpliva na slabšo prodajo, saj na eni strani niso realizirani nakupi s strani numizmatikov iz abonentske liste ter na drugi strani izdelkov ni mogoče prodati tistim, ki so izrazili željo po nakupu, ali tistim, ki bi želeli kupiti več kot en izdelek naenkrat.Prosilec je zoper odločbo organa pravočasno vložil pritožbo in navedel, da se organ napačno sklicuje na določila ZTP. Predlagal je, da se v pritožbenem postopku preveri pravilnost in zakonitost označitve zahtevanega dokumenta kot tajnega po ZTP. Ponovno je navedel, da se želeli seznaniti s pooblastilom, s katerim je organ, na podlagi javnega razpisa leta 2007, pooblastil DBS d.d. za prodajo numizmatičnih vrednosti od 1. 1. 2008 dalje. Ker je bil objavljen javni razpis, prosi za seznanitev z njim, saj mu je nerazumljivo, da je na podlagi javnega razpisa organ izvedel naročilo zaupne narave. Prav tako pričakuje, da bodo pristojni organi omejili zaupne podatke iz pooblastila oz. agentske pogodbe le na elemente, ki predstavljajo poslovno skrivnost zaradi provizije DBS d.d. za prodajo numizmatičnih vrednosti, katere izdaja Republika Slovenija ter na elemente varovanja prenosa numizmatičnih vrednosti med organom in DBS d.d. in hrambe numizmatičnih vrednosti v DBS d.d., razkrili pa vse ostale elemente, ki nimajo stopnje tajnosti. Rešitev tega primera lahko predstavlja tudi prakso za nadaljnje postopke izvajanja ZPK-1, ki za prodajo numizmatičnih vrednosti v letu 2015 še niso bili objavljeni. Poudaril je, da se pri obravnavi pritožbe upoštevajo tudi zapisi in priloge, ki jih je posredoval v pritožbi zoper molk organa, iz katerih izhaja, da ga ne zanimajo komercialni elementi (provizija ipd.) agentske pogodbe, ampak le pogoji, pod katerimi bo pooblaščenec zagotavljal dostop do numizmatičnih vrednosti najširšemu krogu zainteresiranih in rok veljavnosti pooblastila. Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato je pritožbo, z dopisom št. 26.00-0253/15-MP z dne 2. 6. 2015, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Pojasnil še je, da je pritožbo posredoval stranki z interesom – DBS d.d., ki je v odgovoru z dne 28. 5. 2015 predlagala, da se pritožba zavrne. Organ se v celoti strinja s stališči DBS d.d. in IP predlaga, da jih pri svoji odločitvi upošteva. Organ se je do nekaterih pritožbenih navedb konkretno opredelil in ponovno navedel, da je postopek zaupnega naročila izvedel na podlagi Uredbe, ZTP in internega Pravilnika o postopkih pri naročanju blaga, storitev in gradenj - velika naročila. Oznako zaupnosti podatkov lahko prekliče le pooblaščena oseba organa, ne pa pritožbeni organ po ZDIJZ. Pogoji za preklic oznake zaupnosti niso podani, ker pogodba še velja, njeno razkritje pa bi lahko škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije. Prav tako je v konkretnem primeru podana tudi izjema poslovne skrivnosti. Oznaka zaupnosti poslovne skrivnosti je namreč določena na podlagi veljavnega in predhodnega internega Pravilnika o varovanju zaupnih podatkov v Banki Slovenije, saj bi za banko lahko z njegovim razkritjem nastale škodljive posledice za njeno delovanje. Organ je pravna oseba javnega prava s finančno in upravljavsko avtonomijo, zato lahko posamezen podatek označi za zaupen zaradi obstoja poslovne skrivnosti. Glede vprašanja ukinitve abonentske liste, ki zanima prosilca, organ meni, da ga je mogoče rešiti s sorazmernim ukrepom oziroma pojasnilom in ni potrebno razkrivati celotne pogodbe. V pogodbi je bila abonentska lista sicer dogovorjena (ni pa predpisana s kakršnimkoli predpisom), vendar sta jo organ in DBS d.d. ukinila na predlog organa zaradi zagotavljanja numizmatičnih izdelkov čim širšemu krogu interesentov, saj kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, abonentska listina ni zagotavljala učinkovitega dostopa interesentom za nakup.IP je dne 8. 9. 2015 pri organu opravil ogled in camera in ugotovil, da organ v zvezi s pooblastilom DBS d.d. za prodajo numizmatičnih vrednosti od leta 2008 razpolaga z:- Agentsko pogodbo o prodaji numizmatičnih vrednosti z dne 21. 12. 2007 ter Aneksom št. 1 k tej pogodbi z dne 7. 11. 2008 in Aneksom št. 2 k tej pogodbi z dne 23. 12. 2009 ter- Agentsko pogodbo o prodaji numizmatičnih vrednosti z dne 13. 12. 2010 s tremi prilogami ter Aneksom št. 1 k tej pogodbi z dne 10. 12. 2013 in Aneksom št. 2 k tej pogodbi z dne 29. 12. 2014(v nadaljevanju agentski pogodbi). IP je prevzel fotokopije agentskih pogodb in dokumentacijo v zvezi s predhodnim postopkom izbire agenta. Organ je povedal, da je prosilec zahteval samo vsebino pooblastila, ki kot tako ne obstaja, zato je prosilcu razkril le podatek o temelju za izvajanje teh storitev. Temelj za DBS d.d. za opravljanje prodaje numizmatičnih vrednosti pa je v ZPK-1 in agentski pogodbi. Nadalje je povedal, da je na podlagi pritožbe zoper molk sklepal, da prosilec zahteva le tekoče pogoje o prodaji numizmatičnih vrednosti, zato je z izpodbijano odločbo odločal le o dostopu do agentske pogodbe z dne 13. 12. 2010. Pritožba je delno utemeljena.IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Po pregledu zahteve in pritožbe prosilca je IP ugotovil, da prosilec v pritožbi svojo zahtevo širi v delu, kjer navaja, da želi seznanitev z javnim razpisom, s katerim je bila DBS d.d. izbrana kot agent za prodajo numizmatičnih vrednosti od leta 2008. Prosilec v pritožbi ne more razširiti svoje zahteve za dostop do informacij javnega značaja, saj je IP vezan na prvotno zahtevo prosilca in pritožbo prosilca, zatorej se širša zahteva prosilca, dana šele v pritožbi, šteje za novo zahtevo in jo je organ dolžan obravnavati kot tako.Nadalje je IP ugotovil, da je prosilec prvotno zahtevo z dne 20. 2. 2015 zožil s pritožbo zoper molk organa in zahteval dostop le do pogojev, pod katerimi pooblaščenec zagotavlja dostop do numizmatičnih vrednosti najširšemu krogu zainteresiranih in do podatka o roku veljavnosti pooblastila. Tudi iz pritožbe zoper izpodbijano odločbo izhaja, da se prosilec želi seznanili le s pogoji, pod katerimi pooblaščenec zagotavlja dostop do numizmatičnih vrednosti najširšemu krogu zainteresiranih in s podatkom o roku veljavnosti pooblastila. Navedeno pomeni, da je predmet zahteve in tega pritožbenega postopka le presoja, ali podatek o pogojih, pod katerimi pooblaščenec zagotavlja dostop do numizmatičnih vrednosti najširšemu krogu zainteresiranih in podatek o roku veljavnosti pooblastila, predstavljata prosto dostopno informacijo javnega značaja ali pa predstavljata podatke, ki so izvzeti iz prostega dostopa. Po pregledu agentskih pogodb je IP ugotovil, da so zahtevani podatki o pogojih, pod katerimi pooblaščenec zagotavlja dostop do numizmatičnih vrednosti najširšemu krogu zainteresiranih in podatek o roku veljavnosti pooblastila za prodajo numizmatičnih vrednosti vsebovani v:- prvem in drugem odstavku 1. člena, 9. in 18. členu ter prvem odstavku 20. člena Agentske pogodbe o prodaji numizmatičnih vrednosti z dne 21. 12. 2007;- 4. členu Aneksa št. 1 k Agentski pogodbi o prodaji numizmatičnih vrednosti z dne 7. 11. 2008;- prvem odstavku 1. člena, 11., 12. in 21. členu ter prvem odstavku 24. člena Agentske pogodbe o prodaji numizmatičnih vrednosti z dne 13. 12. 2010;- 2. členu Aneksa št. 1 k Agentski pogodbo o prodaji numizmatičnih vrednosti z dne 10. 12. 2013 ter- 2. členu Aneksa št. 2 k Agentski pogodbo o prodaji numizmatičnih vrednosti z dne 29. 12. 2014.Navedeno pomeni, da so predmet presoje tega pritožbenega postopka samo v prejšnjih alinejah navedeni deli agentskih pogodb (v nadaljevanju zahtevane informacije).IP je ugotovil, da je organ ravnal pravilno in v postopek povabil DBS d.d., ki je priglasila stransko udeležbo ter se dne 17. 4. 2015 opredelila do zahteve in dne 28. 5. 2015 do pritožbenih navedb. DBS d.d. je navedla, da je pritožbena navedba glede napačne uporabe določb ZTP neutemeljena, saj ZTP v 3. točki prvega odstavka 13. člena določa, da se oznaka »ZAUPNO« določi za tajne podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije, kar vključuje tudi tajne podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa. Zakonodajalec je v tretjem odstavku 4. člena Uredbe v povezavi s 5. členom ZTP izrecno določil, da kot zaupna naročila, ki vsebujejo tajni podatek, štejejo tudi naročila, povezana z dotiskavanjem bankovcev ali tiskanjem novega apoena in kovanjem tečajnih oziroma priložnostnih kovancev, njihovo distribucijo in hrambo. Drugi odstavek 4. člena Uredbe prav tako izrecno določa, na kaj se tajni podatek lahko nanaša. Nadalje je navedla, da je priporočilo prosilca IP in pristojnemu inšpekcijskemu organu, da preverita oceno tajnega podatka v skladu z ZTP, način prenehanja tajnosti podatkov ter dovoljenje za dostop do podatkov podpisnikov agentskih pogodb prav tako neutemeljeno, saj v skladu z določili Uredbe velja presumpcija, da se tovrstna naročila štejejo za zaupna naročila. To pomeni, da bi v primeru, če bi prosilec v skladu s 15. členom ZTP zahteval preklic tajnosti podatka, bila njegova zahteva zavrnjena (pri čemer prosilec takšne zahteve sploh ni podal). Prav tako organ ne sme sam spreminjati stopnje tajnosti, ki je v naprej izrecno določena z Uredbo. Hkrati podatki iz agentskih pogodb predstavljajo poslovno skrivnost na podlagi internega pravilnika organa o varovanju zaupnih podatkov. DBS d.d. je še navedla, da je prosilec zahteval dostop do vsebine agentskih pogodb iz razloga ukinitve abonentske liste, zato meni, da je organ že v izpodbijani odločbi navedel utemeljene razloge za zavrnitev zahtevka. Iz odločbe namreč izhaja, da je ob tehtanju načela sorazmernosti zavarovane pravice in javnega interesa, omejitev dostopa do posameznih podatkov iz agentskih pogodb močnejša od javnega interesa za njihovo razkritje, zato presoja upravičenosti prevladujočega javnega interesa za razkritje ni potrebna. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja tudi, da je organ ravnal v skladu z načelom sorazmernosti, ki zahteva uporabo najmilejšega ukrepa, s katerim se še doseže namen, to je učinkovit nadzor javnosti nad delovanjem organa, hkrati pa se ohrani stopnja tajnosti, ki še zagotavlja varovanje podatkov, potrebnih za varstvo interesov in varnosti Republike Slovenije. IP nadalje pojasnjuje, da je navedba DBS d.d. in organa, da je zahtevi prosilca zadoščeno že z odgovorom organa v obrazložitvi izpodbijane odločbe glede ukinitve abonentske listine, neutemeljena. Prosilec je namreč po določbah ZDIJZ izrecno zahteval fotokopije dokumentov, iz katerih izhajajo pogoji, pod katerimi pooblaščenec zagotavlja dostop do numizmatičnih vrednosti najširšemu krogu zainteresiranih in podatek o roku veljavnosti pooblastila DBS d.d. od leta 2008 dalje, kar pomeni, da mora organ odločiti o dostopu do dokumenta, ki vsebuje zahtevane informacije. Navedeno izhaja iz opredelitve informacije javnega značaja, ki je zapisana v določbi 4. člena ZDIJZ. Po tej definiciji je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz opisane opredelitve informacije javnega značaja izhaja logičen sklep, da lahko informacijo javnega značaja predstavlja samo takšen dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil (dokument se že mora nahajati v neki materialni obliki in ga organ na podlagi zahteve ni dolžan ustvariti). Navedeno pomeni, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve in komentarji ne predstavljajo informacije javnega značaja. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja ali dodatno utemeljujejo posredovane informacije, je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ. Glede na dejstvo, da ni dvoma, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga in da sodijo v delovno področje organa, se je IP ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja, ali pa je podana katera od izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ in DBS d.d. sta se namreč sklicevala na izjeme varstva tajnih podatkov, poslovne skrivnosti in osebnih podatkov. Izjema po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (tajni podatek)1. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Zakon, ki v Republiki Sloveniji ureja področje tajnih podatkov, je ZTP. IP poudarja, da je izjema tajnih podatkov odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oz. družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. ZDIJZ kot izjemo od prostega dostopa dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene oz. klasificirane kot tajne na podlagi ZTP. Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oz. se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. člen ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva elementa. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala oz. očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države.Oba materialna elementa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka, ki ga sestavljajo trije elementi, ki morajo biti podani kumulativno. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oz. osebe na najvišjih delovnih mestih oz. položajih (prim. 10. člen ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. člen ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oz. ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. člen ZTP). Tajni podatki so glede na težo škodljivih posledic za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi ob morebitnem razkritju razvrščeni v 4 stopnje varovanja: strogo tajno, tajno, zaupno in interno (13. člen ZTP). IP je ugotovil, da so informacije, ki so predmet presoje, nastale v okviru postopka javnega naročanja. Organ je naročilo izvedel v skladu s 17. členom ZJN-2 kot naročilo zaupne narave po določbah Uredbe. Drugi odstavek 1. člena Uredbe je določal, da se s to uredbo urejajo tudi naročila, s katerimi se razkrivajo podatki z določeno stopnjo tajnosti, če morajo njihovo izvedbo spremljati posebni varnostni ukrepi v skladu z Zakonom o tajnih podatkih in drugimi predpisi in za katera se določbe Zakona o javnem naročanju ne uporabljajo (v nadaljnjem besedilu: zaupno naročilo). Zaupna naročila je urejal 4. člen Uredbe, ki je v prvem odstavku določal, da se kot zaupna naročila štejejo naročila, ki vsebujejo tajni podatek, ki je v skladu z Zakonom o tajnih podatkih določen kot tajni podatek. Nadalje je tretji odstavek določal, da se kot naročilo zaupne narave štejejo tudi naročila, povezana z dotiskavanjem bankovcev ali tiskanjem novega apoena in kovanjem tečajnih oziroma priložnostnih kovancev, njihovo distribucijo in hrambo. Šesti odstavek 4. člena je še določal, da podatek iz prvega odstavka tega člena določi za tajnega pooblaščena oseba naročnika, ob pogojih in na način, določen s predpisi, ki urejajo tajne podatke.IP je v pritožbenem postopku preverjal izpolnjevanje vseh elementov za določitev podatkov za tajne po ZTP, zato je dne 3. 9. 2015 od organa zahteval, da za učinkovit ogled in camera in za popolno ugotovitev dejanskega stanja pripravi oceno škodljivih posledic, ki jo za določitev stopnje tajnosti predpisuje ZTP, pisno obrazložitev, na katerega izmed taksativno naštetih interesnih področji države (5. člen ZTP,) se nanaša zahtevana informacija in pisno obrazložitev, kakšne škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi bi z razkritjem tega dokumenta nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale. Na ogledu in camera je zaposleni v pravni službi organa povedal, da organ agentskih pogodb ni označil kot tajnih na podlagi določb ZTP, temveč samo na podlagi takrat veljavne Uredbe, kar pomeni, da pisna ocena možnih škodljivih posledic, iz katere bi izhajalo, kakšne škodljive posledice bi z razkritjem teh podatkov nastale varovanim področjem - javni varnosti, obrambi, zunanjim zadevam, obveščevalni in varnostni dejavnosti državnih organov RS, ne obstaja. Organ je povedal le, da je vsebina agentskih pogodb občutljive narave, katerih razkritje bi lahko vplivalo tudi na oskrbo z gotovino v državi, zato je že Vlada RS z Uredbo tovrstna naročila opredelila kot naročila s tajnimi podatki. Poudaril je še, da je agentska pogodba kot celota zaupne narave.Izhajajoč iz pogojev, ki jih za določitev tajnih podatkov predpisuje ZTP, IP ugotavlja, da morajo bili za določitev podatkov za tajne izpolnjeni formalni in materialni kriteriji po ZTP. Uredba namreč jasno napotuje na določbe ZTP, zato za določitev podatka za tajnega ni dovolj, da se kot tak le označi, brez upoštevanja določb ZTP. Povedano drugače, v konkretnem primeru sam predpis (Uredba) ne določa podatka za tajnega, temveč določa postopek določitve podatka za tajnega in kriterije, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, pri čemer napotuje na uporabo ZTP. Uredba kot podzakonski akt namreč ne more spremeniti formalnih in materialnih pogojev, ki jih glede določitve tajnosti predpisuje že zakon, kot hierarhično višji pravni akt. Iz tega razloga ni mogoče slediti stališču organa, da je v konkretnem primeru, mimo zakonskih pogojev, tajnost zahtevane informacije določena neposredno z Uredbo. Ob vpogledu v zahtevane informacije je IP namreč ugotovil, da so agentske pogodbe sicer označene z oznako ZAUPNO, niso pa izpolnjeni ostali zakonski formalni kriteriji za določitev podatkov za tajne. Kot izhaja iz ugotovitev na ogledu in camera, pisna ocena možnih škodljivih posledic za zahtevane dokumente namreč ne obstaja. Organ na izrecen poziv IP ocene škodljivih posledic tudi naknadno ni predložil, in sicer s pojasnilom, da ocena škodljivih posledic ne obstaja, ker agentskih pogodb ni označil kot tajnih na podlagi določb ZTP, temveč samo na podlagi takrat veljavne Uredbe. V konkretnem primeru je torej izpolnjen samo en formalni kriterij za določitev tajnega podatka, in sicer, da so bile zahtevane informacije določene s stopnjo tajnosti »ZAUPNO« ob njihovem nastanku. Iz navedenega izhaja, da niso kumulativno izpolnjeni vsi trije elementi za opredelitev obstoja formalnega kriterija za klasifikacijo zahtevanih informacij za tajni podatek s stopnjo zaupno. Organ je sicer v pritožbenem postopku tudi sam navedel, da podatkov kot tajnih ni označil po ZTP, ampak le po takrat veljavni Uredbi. Izhajajoč iz dikcije 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki izrecno določa, da se kot izjema varuje podatek, »ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen«, tako ni mogoče slediti organu, ki se sklicuje na predmetno izjemo, ker podatki niso bili določeni kot tajni na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke. Zatrjevana izjema tajnih podatkov tako v konkretnem primeru ni podana.Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (poslovna skrivnost)V nadaljevanju je IP zahtevane informacije presojal še z vidika izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero sta se sklicevala organ in DBS d.d.. Po tej izjemi se dostop do zahtevane informacije zavrne, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.ZGD-1 razlikuje dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD–1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD–1), odvisno od tega, na kakšni podlagi se podatki štejejo za poslovno skrivnost. Po prvem odstavku 39. člena ZGD–1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom; s tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Po drugem odstavku tega člena pa se ne glede na to, ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba; družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 39. člena ZGD–1). S pisnim sklepom iz prvega odstavka 39. člena ZGD–1 mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD–1).Glede na navedeno je IP najprej ugotavljal, ali zahtevane informacije izpolnjujejo pogoje za opredelitev poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju. IP je ugotovil, da so agentske pogodbe, ki vsebujejo zahtevane informacije, na vseh straneh označene z vidno oznako »ZAUPNO«. Organ je agentske pogodbe z navedeno oznako sicer primarno označil v smislu varovanja tajnih podatkov. Ker pa je IP v prejšnji točki obrazložitve te odločbe ugotovil, da pri zahtevanih informacijah ne gre za izjemo varovanja tajnih podatkov, organ in DBS d.d. pa se sklicujeta tudi na izjemo poslovne skrivnosti, je oznako »ZAUPNO« smiselno šteti kot oznako za določitev teh zahtevanih informacij za poslovno skrivnost. Glede na navedeno je IP sledil navedbam organa in DBS d.d., da so zahtevane informacije pravilno označene kot poslovna skrivnost po subjektivnem kriteriju. IP je zato v zvezi s presojo, ali zahtevane informacije predstavljajo zatrjevano izjemo poslovne skrivnosti ugotavljal, ali sploh gre za podatke, ki so lahko poslovna skrivnost organa in DBS d.d. oz. ali gre za podatke, ki so javni že po zakonu (tretji odstavek 39. člena ZGD-1). IP je ugotovil, da je organ v skladu z določbo 10. člena ZPK-1 pooblaščen za prodajo priložnostnih kovancev za Republiko Slovenijo, pri čemer prodaja priložnostne kovance neposredno ali prek drugih pooblaščenih organizacij. V konkretnem primeru je organ svojo, z zakonom določeno dejavnost, z agentskimi pogodbami, po predhodno izvedenem naročilu po Uredbi (v primeru katerih se določbe ZJN-2 ne uporabljajo), prenesel na DBS d.d.. Zahtevane informacije (podatek o pogojih, pod katerimi pooblaščenec zagotavlja dostop do numizmatičnih vrednosti najširšemu krogu zainteresiranih in podatek o roku veljavnosti agentske pogodbe) so torej informacije v zvezi z izvajanjem javne naloge (v javnem interesu) prodaje numizmatičnih vrednosti. Glede na navedeno se organ ne more sklicevati na poslovno skrivnost za podatke, ki izvirajo ali so v zvezi z izvajanjem naloge, ki mu je zaupana na podlagi zakona in jo mora izvajati v javnem interesu. Organ namreč pri izvajanju javnih nalog, za katere je »pooblaščen« z zakonom, zasleduje javni cilj. Gre torej za informacije, ki kot take ne morejo biti v celoti označene kot poslovna skrivnost organa, je pa organ, v skladu z drugim odstavkom 40. člena ZGD-1, dolžan varovati poslovne skrivnosti družb (v konkretnem primeru DBS d.d.). Pri presoji, ali so zahtevane informacije lahko označene kot poslovna skrivnost DBS d.d., je IP ugotovil, da naslednji deli zahtevanih informacij: - prvi in drugi odstavek 1. člena ter prvi odstavek 20. člena Agentske pogodbe o prodaji numizmatičnih vrednosti z dne 21. 12. 2007;- 4. člen Aneksa št. 1 k Agentski pogodbi o prodaji numizmatičnih vrednosti z dne 7. 11. 2008;- prvi odstavek 1. člena in prvi odstavek 24. člena Agentske pogodbe o prodaji numizmatičnih vrednosti z dne 13. 12. 2010;- 2. člen Aneksa št. 1 k Agentski pogodbo o prodaji numizmatičnih vrednosti z dne 10. 12. 2013 ter- 2. člen Aneksa št. 2 k Agentski pogodbo o prodaji numizmatičnih vrednosti z dne 29. 12. 2014,ne morejo biti označeni niti kot poslovna skrivnost DBS d.d. in da izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana.Gre namreč za podatke o predmetu agentske pogodbe (kar predstavlja tudi pogoje, pod katerimi pooblaščenec zagotavlja dostop do numizmatičnih vrednosti najširšemu krogu zainteresiranih) in roku veljavnosti agentske pogodbe. Nesprejemljivo bi bilo, da bi tovrstni podatki (kako dolgo velja javno pooblastilo ter za kaj je javno pooblastilo podeljeno) veljali za poslovno skrivnost. Povedano drugače, tovrstni podatki že pojmovno ne ustrezajo definiciji poslovne skrivnosti, saj gre za izvajanje javne naloge v imenu in za račun Republike Slovenije. Kot že navedeno, prodajo priložnostnih kovancev za Republiko Slovenijo po določbi 11. člena ZPK-1 izvaja izključno organ oz. druga pooblaščena organizacija. Glede na zakonsko ureditev priložnostnih kovancev (10. člen ZPK-1) v tem delu torej ne vzdržijo navedbe organa in DBS d.d. glede varstva poslovne skrivnosti. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. IP še dodaja, da se morajo gospodarski subjekti zavedati, da v pravnih razmerjih z državo, ne morejo pričakovati, da bodo tovrstne informacije varovane kot poslovna skrivnost. Kljub temu, da zahtevane informacije iz prejšnjega odstavka že po določbi tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 ne veljajo za poslovno skrivnost, je IP kot dodaten argument, da izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana, ugotovil, da je zahtevane informacije iz prejšnjega odstavka dopustno razkriti tudi na podlagi 1. alineje tretjega odstavku 6. člena ZDIJZ. Ta določba ZDIJZ določa, da se ne glede na obstoj izjeme varstva poslovne skrivnosti dostop do informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. 12. člen ZPK-1 določa, prvič, da se sredstva za izdajo priložnostnih kovancev zagotovijo v proračunu Republike Slovenije in drugič, da Banka Slovenije prihodke od prodaje priložnostnih kovancev prenese v proračun Republike Slovenije. Iz navedene določbe izhaja, da je podatek o predmetu javnega naročila (ki kot že navedeno predstavlja tudi zahtevani podatek o pogojih, pod katerimi pooblaščenec zagotavlja dostop do numizmatičnih vrednosti najširšemu krogu zainteresiranih) in času veljavnosti javnega pooblastila, nedvomno v zvezi s porabo javnih sredstev. Gre namreč za osnovne podatke o izvajanju javnega pooblastila, ki ga mora organ oz. v konkretnem primeru DBS d.d., kot pooblaščena organizacija, izvajati v javnem interesu, na način, da se zagotovi gospodarna uporaba javnih sredstev in da se povrnejo vložena proračunska sredstva. Glede preostalih zahtevanih informacij iz agentskih pogodb (9. in 18. člena Agentske pogodbe o prodaji numizmatičnih vrednosti z dne 21. 12. 2007 ter 11., 12. in 21. člena Agentske pogodbe o prodaji numizmatičnih vrednosti z dne 13. 12. 2010), pa je IP ugotovil, da je izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ podana. Kot že ugotovljeno, so te informacije v skladu z določbo prvega odstavka 39. člena ZGD–1 označene kot poslovna skrivnost DBS d.d., IP pa ni zasledil zakonske podlage, da bi te informacije bile javne že po zakonu. Prav tako te zahtevane informacije niso v zvezi s porabo javnih sredstev oz. povedano drugače. razkritje teh informacij javnosti ne bi omogočilo presoje, ali organ in DBS d.d. zakonito in gospodarno izvajata javno pooblastilo in upravljata z javnimi sredstvi, kar je namen tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.Organ in DBS d.d sta se sklicevala tudi na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je ugotovil, da zahtevane informacije iz agentskih pogodb sploh ne vsebujejo osebnih podatkov, zato je argument organa in DBS d.d., da je podana tudi izjema varstva osebnih podatkov, neutemeljena. So pa osebni podatki vsebovani v preostalih delih agentskih pogodb, ki pa niso predmet zahteve in tega pritožbenega postopka. Test interesa javnostiProsilec se je z navedbo, da je javnost lahko obveščena o pogojih prodaje numizmatičnih vrednosti, skliceval tudi na javni interes dostopa do teh podatkov. Drugi odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na morebitne izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja (med drugim tudi izjeme poslovne skrivnosti) dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. V konkretnem primeru je IP tehtal med interesom splošne javnosti do seznanitev z 9. in 18. členom Agentske pogodbe o prodaji numizmatičnih vrednosti z dne 21. 12. 2007 ter 11., 12. in 21. členom Agentske pogodbe o prodaji numizmatičnih vrednosti z dne 13. 12. 2010 (zahtevne informacije, glede katerih je IP ugotovil obstoj izjeme poslovne skrivnosti) in interesom varstva poslovne skrivnosti. IP primarno poudarja, da se je prosilec v pritožbi zoper molk povsem nekonkretizirano skliceval na obstoj javnega interesa za razkritje zahtevanih informacij. Navedel ni niti enega argumenta oz. razloga, zaradi katerega naj bi bil podan prevladujoč javni interes za razkritje zahtevanih informacij. Posledično je IP opravil tehtanje glede na stanje spisa in glede na splošno znana dejstva. IP je ugotovil, da so informacije, katerih razkritje je, ali bi bilo v interesu javnosti v konkretnem primeru, ravno informacije o tem, kdo je pooblaščen za prodajo numizmatičnih vrednosti, kaj je predmet pooblastila in koliko časa velja pooblastilo, dostop do katerih je IP že omogočil s to odločbo. Preostale zahtevane informacije pa ne predstavljajo podatkov, katerih razkritje bi bilo v interesu širše javnosti. Kvečjemu bi lahko govorili o interesu prosilca ali ožje skupine posameznikov (kupcev priložnostnih kovancev), katerih koristi z razkritjem zahtevnih informacij pa IP tudi niso znane, prosilec pa jih tudi ni navedel (tudi če bi jih, pravni interes v postopku po ZDIJZ ni pravno upošteven). Nadalje je IP ugotovil, da v zvezi z zahtevanimi informacijami ni mogoče govoriti o širši javni razpravi, niti se zahtevane informacije (9. in 18. člen Agentske pogodbe o prodaji numizmatičnih vrednosti z dne 21. 12. 2007 ter 11., 12. in 21. člen Agentske pogodbe o prodaji numizmatičnih vrednosti z dne 13. 12. 2010) ne nanašajo na vprašanja porabe javnih sredstev, javne varnosti ali javnega zdravja. V predmetni zadevi torej prosilec ni izkazal, da obstaja prevladujoč javni interes za razkritje zahtevanih informacij. IP je torej na podlagi vsega navedenega ugotovil, da v okoliščinah predmetne zadeve ni podan prevladujoči javni interes za razkritje zahtevanih informacij, ki predstavljajo poslovno skrivnost.IP je po uradni dolžnosti, na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP, izvedel preizkus, ali v konkretnem primeru obstaja katera izmed preostalih možnih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po pregledu vsebine zahtevanih informacij agentskih pogodb je IP ugotovil, da v njih ni nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij. V skladu z navedenim in na podlagi citiranih pravnih podlag je IP ugotovil, da je bil na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev delno napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja in da je bil napačno uporabljen materialni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi (1. in 2. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Zato je IP, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, 1. točko izreka izpodbijane odločbe delno odpravil ter odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu, kjer je IP ugotovil obstoj izjeme poslovne skrivnosti, pa je pritožbo, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh po prejemu tega sklepa na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se vloži pri pristojnem sodišču neposredno pisno ali pa se mu pošlje po pošti. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi ta sklep v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Monika Voga, univ.dipl.prav., Svetovalka pri Informacijskempooblaščencu Informacijski pooblaščenec Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka
