prosilec - Občina Škofja Loka
+ -Številka: 090-149/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je vložil zahtevo za elektronski zapis dokumentov in dokumentacije, povezane s kanalizacijskim omrežjem Občine Škofja Loka. Organ je izdal odločbo, s katero je zavrnil dostop do sklepov ustreznih organov za izvedbo cenitve ter razlage, zakaj je organ uporabil takšno cenitev, ali je za takšno cenitev in prevrednotenje imel izpolnjene zakonske pogoje, saj zahtevane informacije ne obstajajo. Organ je ob izdani odločbi prosilcu posredoval še naslednje dokumente: seznam osnovnih sredstev, katerih nabavna vrednost je bila določena s cenitvijo, kartice osnovnih sredstev (36) in cenitev - Poročilo o vrednosti kanalizacijskega omrežja, datirano februar 2015. Prosilec je vložil pritožbo v kateri ugotavlja, da mu organ tudi na podlagi nove odločbe ni zagotovil podatkov, ki jih je zahteval in mu je v delu njegove zahteve neupravičeno zavrnil dostop do informacij javnega značaja. Organ je pritožbo prosilca odstopil v obravnavo IP. IP je ugotovil, zato je pritožbo prosilca na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-149/2015/6Datum: 14. 7. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………………… (v nadaljevanju prosilec) z dne 19. 5. 2015, zoper odločbo Občine Škofja Loka, Mestni trg 15, 4220 Škofja Loka (v nadaljevanju organ), št. 0900-0021/2014 z dne 28. 4. 2015, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo O D L O Č B O:1. Pritožba prosilca z dne 19. 5. 2015 zoper odločbo Občine Škofja Loka, št. 0900-0021/2014 z dne 28. 4. 2015, se zavrne.2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.OBRAZLOŽITEV:Prosilec je dne 8. 9. 2014 vložil zahtevo za elektronski zapis dokumentov in dokumentacije, povezane s kanalizacijskim omrežjem Občine Škofja Loka.Organ je prosilcu dne 12. 12. 2014 izdal odločbo št. 0900-0021/2014, s katero je delno zavrnil dostop do zahtevanih informacij javnega značaja. Dne 29. 12. 2014 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo št. 0900-0021/2014 z dne 12. 12. 2014, ki je bila dne 30. 12. 2014 odstopljena v reševanje IP. Dne 30. 3. 2015 je organ prejel odločbo IP, s katero je bilo pritožbi prosilca ugodeno ter je bila zadeva v delu, ki se nanaša na podatke o zneskih ugotovljene nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev na podlagi določb 7. člena Pravilnika o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava in na celotno dokumentacijo v zvezi s postopkom ocenjevanja, prevrednotenja, sklepi ustreznih organov za izvedbo ter razlago, zakaj je organ uporabil takšno cenitev in ali je za takšno cenitev in prevrednotenje organ imel izpolnjene zakonske pogoje, vrnjena v ponovno odločanje.Organ je dne 28. 4. 2015 izdal odločbo št. 0900-0021/2014, s katero je zavrnil dostop do sklepov ustreznih organov za izvedbo cenitve ter razlage, zakaj je organ uporabil takšno cenitev, ali je za takšno cenitev in prevrednotenje imel izpolnjene zakonske pogoje, saj zahtevane informacije ne obstajajo. Organ je ob izdani odločbi prosilcu posredoval še naslednje dokumente: seznam osnovnih sredstev, katerih nabavna vrednost je bila določena s cenitvijo, kartice osnovnih sredstev (36) in cenitev - Poročilo o vrednosti kanalizacijskega omrežja, datirano februar 2015.Prosilec je dne 19. 5. 2015 pri organu vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 0900-0021/2014 z dne 28. 4. 2015. Prosilec ugotavlja, da mu organ tudi na podlagi nove odločbe ni zagotovil podatkov, ki jih je zahteval in mu je v delu njegove zahteve neupravičeno zavrnil dostop do informacij javnega značaja. Prosilec pojasnjuje, da je iz kartic osnovnih sredstev, ki mu jih je posredoval organ, razvidno, da je organ cenitev in prevrednotenje na podlagi določb 7. člena Pravilnika o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava izvršil dvakrat, in sicer prvič na dan 1. 1. 2014 (oziroma 31. 12. 2013) in drugič na dan 31. 12. 2014. Prosilec navaja, da je že na začetku zahteval informacije o prevrednotenju, ki se je dogodilo do trenutka njegove zahteve, torej informacije na dan 1. 1. 2014 (oziroma 31. 12. 2013), nikoli pa ni organa spraševal o prevrednotenju na dan 31.12.2014, ker ob vložitvi zahteve za informacije javnega značaja te informacije sploh še niso obstajale, niti ni vedel, da bo organ to prevrednotenje izvršil. Organ mu, po njegovem mnenju, napačno v odločbi odgovarja in pošilja podatke samo v zvezi s prevrednotenjem na dan 31. 12. 2014, medtem ko prevrednotenja na dan 1. 1. 2014 (oziroma 31. 12. 2013) sploh ne omenja, niti mu v zvezi z njim ne posreduje nobenih podatkov. Zaradi navedenega prosilec zahteva, da mu organ zagotovi podatke, ki jih je zahteval že na začetku. Prosilec poudarja, da je zahteval podatke o zneskih ugotovljene nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev na podlagi odločb 7. člena Pravilnika o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava in celotno dokumentacijo v zvezi s postopkom ocenjevanja in prevrednotenja ter sklepe ustreznih organov za izvedbo. Prosilec zahteva tudi razlago, zakaj je organ uporabil takšno cenitev in ali je za takšno cenitev in prevrednotenje imel izpolnjene zakonske pogoje. Organ je pritožbo prosilca z dopisom z dne 2. 6. 2015, kot dovoljeno in pravočasno, vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v obravnavo IP. Pritožbi je organ priložil spis, v katerem so dokumenti, na podlagi katerih je vodil postopek za posredovanje informacij javnega značaja ter ostala dokumentacijo, ki se nanaša na dokumente, ki jih zahteva prosilec. Organ je dne 2. 6. 2015 v dopisu št. 0900-0021/2014 pojasnil še, da je leta 2014 začel z urejanjem evidence opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev kanalizacije. Del evidence se je vzpostavljal za nazaj, torej za objekte zgrajene v preteklosti, za katere je obstajal le podatek v stvarnem katastru, ki
se je vodil pri koncesionarju - tj. Loški komunali d.d.. Ob prenosu infrastrukture iz Loške komunale d.d. na organ z aneksom h koncesijski pogodbi konec leta 2007, so bili s strani koncesionarja izročeni seznami osnovnih sredstev z razpoložljivimi podatki. Na seznamih ni cevovodov, ki so bili predmet cenitve konec leta 2014. Začetno stanje je bilo vzpostavljeno na dan 1. 1. 2014. To stanje je jasno razvidno iz kartic osnovnih sredstev, ki jih je prosilec v postopku dostopa do informacij javnega značaja prejel na podlagi izdane odločbe z dne 28. 4. 2015. Na navedeni datum je organ opravil ocenitev na podlagi četrtega odstavka 7. člena Pravilnika o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Uradni list RS, št. 134/03, 34/04, 13/05, 114/06 - ZUE, 138/06, 120/07, 112/09, 58/10 in 97/12, v nadaljnjem besedilu: pravilnik). Podlaga za takšno ocenitev je navedena v zgoraj omenjenem pravilniku. Organ je skladno z navedeno zakonodajo opravil ocenitev in zato ni potreboval sklepov ustreznih organov za izvedbo ocenitve. Kasneje je bila opravljena tudi cenitev zaradi odprave dvomov z namenom nedvomne določitve vrednosti, za katero se je odločil župan. Cenitev je bila opravljena po stanju na dan 31. 12. 2014 s strani podjetja HT PLUS d.o.o., za katero obstaja tudi naročilnica, podpisana s strani župana. Vrednosti, ugotovljene po cenitvi, so višje kot pri ocenitvi, ki jo je opravil
organ sam.Pritožba ni utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da se je prosilec pritožil v delu, ki se nanaša na pridobitev podatkov o prevrednotenju osnovnih sredstev na dan 31. 12. 2013 ter glede razlage, zakaj je organ uporabil takšno cenitev in ali je za takšno cenitev in prevrednotenje imel izpolnjene zakonske pogoje.IP ugotavlja tudi, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ ter da zahtevane informacije sodijo med informacije javnega značaja, sporno pa je dejstvo obstoja zahtevanih dokumentov, zato je IP v pritožbenem postopku odločal o vprašanju, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti. Z namenom razjasnitve dejanskega stanja glede obstoja in dostopa do zahtevanih dokumentov, je IP pri organu dne 2. 7. 2015, opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP. Ogled je bil namenjen pregledu dokumentov, ki so predmet zahteve in pritožbe prosilca:- dokumenta o prevrednotenju osnovnih sredstev na dan 31. 12. 2013, - dokumenta o razlogih, zakaj je organ uporabil takšno cenitev in - dokumenta, ki dokazuje, da je za takšno cenitev in prevrednotenje organ imel izpolnjene zakonske pogoje.In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da IP kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. IP mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa IP nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Organ je na ogledu IP pojasnil, da se je leta 2013 vzpostavljal stvarni kataster pri Loški komunali d.d.. Na podlagi omenjenega stvarnega katastra in podatkov v računovodstvu (v osnovnih sredstvih), je organ ugotovil, da se podatki ne ujemajo popolno. Istočasno se je tudi ugotovilo, da cevovodi (za kanalizacijo) spadajo v lastnino organa. Na podlagi navedenega je organ dne 4. 3. 2014 dobil seznam za vnos v osnovna sredstva. Stanje na dan 31. 12. 2013 v osnovnih sredstvih tega še ni izkazovalo, torej podatki v osnovnih sredstvih še niso bili popolni, ker še ni bilo vnesenih vseh osnovnih sredstev, ki so bila vnesena v stvarni kataster v letu 2013. Organ tudi ni poznal dejanskih vrednosti (za ovrednotenje v osnovnih sredstvih), zato je moral te vrednosti pridobiti. To organu nalaga 7. člen Pravilnika o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (UL RS, št. 134/2003 s spremembami in dopolnitvami), ki v četrtem odstavku določa, da se lahko osnovna sredstva v primeru, ko organ ne pozna dejanske vrednosti, ovrednotijo po knjigovodskih podatkih primerljivih enakih ali podobnih sredstev, ki so v lasti ustanovitelja uporabnika enotnega kontnega računa. Organ se je takrat odločil na podlagi preteklih izkušenj z vodovodom, kjer je bil sprejet sklep inventurne komisije (ki ga podpiše župan), da računovodska služba ovrednoti vsa osnovna sredstva, ki so ovrednotena z vrednostjo ena. Na podoben način je organ torej, na podlagi preteklih izkušenj že pri samem vnosu ovrednotil kanalizacijo (ni je torej ovrednotil z vrednostjo ena ampak na način, opisan v nadaljevanju). Organ je novo vnesena osnovna sredstva ovrednotil na podlagi primerljivih enakih ali podobnih sredstev, ki jih je že prej imel vnesena v evidenco osnovnih sredstev. To delo je opravila računovodska služba. Stanje osnovnih sredstev se je usklajevalo čez leto. Računovodska služba organa se je glede vrednotenja usklajevala z Oddelkom za gospodarske javne službe, preko elektronske pošte in ustno. Samo strinjanje župana z navedeno ocenitvijo izhaja iz sklepa inventurne komisije za leto 2013 za vodovod (torej strinjanje župana s takšno prakso ovrednotenja). Na sestanku, kolegiju zaposlenih, so se odločili (zapisnik ne obstaja, je pojasnil organ), da bo organ naročil uradno cenitev. Na podlagi naročilnice je organ naročil cenitev, županovo soglasje in volja pa izhajata iz podpisa te naročilnice, na podlagi katere se je cenitev dejansko izvedla. Organ je pojasnil, da je naročilnico že posredoval prosilcu. Organ je nadalje pojasnil, da je cenilec opravil cenitev z vrednostmi na dan 31. 12. 2014, ki je bila še pravočasna za uskladitev vrednosti v poslovnih knjigah z vrednostmi iz cenitve. Pri tem je organ upošteval 13. člen zgoraj omenjenega Pravilnika. Organ je glede s strani prosilca očitane napake pojasnil, da Mednarodni računovodski standardi določajo, da se opustitev prikazovanja sredstev obravnava kot napaka. Napake iz preteklih obdobij se preračunajo in upoštevajo v prvih računovodskih izkazih - prvo preteklo obdobje se vnese začetno stanje za prvo predstavljeno preteklo obdobje. Organ je pojasnil še, da bilanca stanja vsebuje podatke o stanju sredstev ter obveznosti do virov sredstev pravne osebe ob koncu obračunskega obdobja. Organ je dodal še, da se zavedajo finančnih posledic ovrednotenja osnovnih sredstev, zato so poiskali pomoč tudi pri Zvezi računovodij.IP se v celoti sklicuje na obrazložitev organa iz izpodbijane odločbe, na dodatna pojasnila organa z dne 2. 6. 2015 in pojasnila na ogledu in camera dne 2. 7. 2015 ter dodatno pojasnjuje, da iz določbe prvega odstavka 4. člena in prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. Če dokumentov, iz katerih izhajajo informacije, ki jih je zahteval prosilec, organ nima, jih prosilcu ne more posredovati.
IP ob reševanju pritožbe prosilca ni mogel posumiti, da bi organ prve stopnje z zahtevanimi dokumenti razpolagal, zlasti, ker je iz že prosilcu posredovane dokumentacije razvidno, da je organ ovrednotil (in ne prevrednotil) osnovna sredstva v začetku leta 2014 na podlagi preteklih računovodskih izkušenj z ovrednotenjem vodovoda v osnovnih sredstvih (kar je organ podrobno obrazložil na ogledu in je opisano zgoraj).IP ugotavlja, da je na kartici osnovna sredstva za posamezno osnovno sredstvo ter tudi na dokumentu obračun amortizacije v obdobju od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014, kjer so ovrednotena osnovna sredstva kanalizacije (omrežje), natančno razvidna vrednost na dan 31. 12. 2013 (čeprav je bila vnesena kasneje)– to je »nabavna vrednost« na dokumentu obračun amortizacije v obdobju od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014 oziroma SV sp. vrednost na dan 31. 12. 2013 na posamezni kartici osnovnega sredstva – če vzamemo za primerjavo konkretno osnovno sredstvo 3214105 SEK Kapucinski trg je bila vrednost tega osnovnega sredstva na dan 31. 12. 2013 (SV sp. Vrednost) 25.007,22 eur, kar je razvidno tudi iz dokumenta obračun amortizacije v obdobju od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014, kjer je nabavna vrednost 3214105 SEK Kapucinski trg 25.007,22 eur – namreč to je vrednost, ki jo je organ določil na podlagi primerljivih enakih ali podobnih sredstev. Tako ovrednotenje na podlagi preteklih izkušenj je izvedla računovodska služba organa oziroma zaposlena računovodkinja pri organu na način, da je v osnovnih sredstvih poiskala enako primerljivo ali podobno sredstvo in z vrednostjo pri tem primerljivem ali podobnem sredstvu ovrednotila osnovna sredstva kanalizacije, ki jih je na novo vnesla na podlagi usklajevanja s stvarnim katastrom. V opisanem postopku gre torej za samo delo zaposlene, zato o samem delu, to pomeni o iskanju enakega primerljivega ali podobnega sredstva ter nato ovrednotenja na novo vnesenih osnovnih sredstev kanalizacije z enako vrednostjo, ne obstaja materializirana dokumentacija. Sama vrednost osnovnih sredstev kanalizacije, ki jo je »določila« računovodska služba, pa je razvidna iz prosilcu že posredovane dokumentacije.Organ je ovrednotil osnovna sredstva kanalizacije v začetku leta 2014, prevrednotenje pa je opravil po cenitvi, ki jo je podjetje HT plus d.o.o. opravilo na stanje 31. 12. 2014. IP ob tem ugotavlja, da so vsi navedeni podatki razvidni tako iz obračuna amortizacije v obdobju od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014, kot tudi iz posameznih kartic osnovnih sredstev, kjer pa je razvidna tudi pravna podlaga za ovrednotenje in prevrednotenje – četrti odstavek 7. člena Pravilnika o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (v nadaljevanju Pravilnik).Glede pritožbenih navedb prosilca, da mu organ ni posredoval podatka o zneskih ugotovljene nabavne vrednosti, je IP ugotovil, da je organ prosilcu posredoval podatek o nabavni vrednosti – to je vrednosti, s katero je organ ovrednotil osnovna sredstva kanalizacije na podlagi primerljivih enakih ali podobnih sredstev, kot mu to nalaga in omogoča 7. člen Pravilnika. Z drugimi dokumenti o nabavni vrednosti pa organ ne razpolaga.IP še dodaja, da je smisel dostopa do informacij javnega značaja treba iskati tudi v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Da se organ v konkretnem primeru trudi, da ravna čim bolj transparentno in da ničesar ne prikriva, kaže dejstvo, da je organ prosilcu posredoval vso dokumentacijo, ki se vsebinsko nanaša na vrednotenje osnovnih sredstev kanalizacije. IP zato ne vidi razumnih razlogov, na podlagi katerih bi podvomil v navedbe organa, da z drugimi dokumenti o vrednotenju osnovnih sredstev kanalizacije, kot s prosilcu že poslanimi, ne razpolaga.
Poudariti je treba še, da pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. IP tudi nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da pridobi dokument, ki je predmet zahteve. IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. V obravnavanem primeru torej IP nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da ne razpolaga z drugimi dokumenti (kot z že posredovanimi) o prevrednotenju osnovnih sredstev na dan 31. 12. 2013 oziroma dokumenti o razlogih, zakaj je organ uporabil takšno cenitev ter tistimi, ki dokazujejo, da je za takšno cenitev in prevrednotenje organ imel izpolnjene zakonske pogoje.Ker je prosilec zahteval tudi odgovore na vprašanja – npr. zakaj je organ uporabil takšno cenitev, IP še dodaja, da organi v skladu z ZDIJZ niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev. ZDIJZ ne predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS št. 1351/2010-12, z dne 25. 5. 2011. ZDIJZ podaja definicijo informacije javnega značaja, ki je zgolj in edino že ustvarjen oziroma obstoječ dokument. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci in ne IP, pa po ZDIJZ nimajo nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej na zahtevo prosilca ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovor, pojasnilo). Iz opredelitve informacije javnega značaja namreč izhaja, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, obrazložitve, komentarji in analize stanj, ne predstavljajo informacije javnega značaja, zato organi, zavezanci po ZDIJZ, nimajo dolžnosti, da prosilcem odgovarjajo na vprašanja ter da dajejo pojasnila. IP pa v konkretnem primeru še dodaja, da je organ v obrazložitvi odločbe in pojasnilih prosilcu pravzaprav odgovoril tudi na vprašanja – npr. zakaj je opravil takšno cenitev – organ je namreč pojasnil, da na podlagi predhodnih podobnih izkušenj, prosilcu pa je navedel tudi pravno podlago – zgoraj omenjeni Pravilnik.
Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da v zvezi z zahtevo prosilca organ ne razpolaga z nobenimi drugimi dokumenti, kot že posredovanimi, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (UL RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,svetovalka pooblaščenca Informacijski pooblaščenecMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka