prosilec - Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
+ -Številka: 090-146/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja, Ali gre za zlorabo pravice, Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec je na organ naslovil zahtevo, da želi pridobiti seznam vseh odprtih zadev pri organu, iz katerega bodo pri vsaki odprti zadevi razvidna številka zadeve, datum, subjekt zadeve, ključne besede, vsebinska identifikacija in predmetne oznake zadev, vse izpise za številke zadev, pod katerimi organ vodi dokumente v okviru priprave Zakona o enakosti moških in žensk in so nastali v času od. 1. 12. 2014 do 1. 4. 2015 ter vse izpise iz evidence zadev in dokumentov za številke zadev, pod katerimi organ vodi dokumente v okviru priprave izhodišč o resoluciji o družinski politiki in so nastali v času od. 1. 12. 2014 do 1. 4. 2015. Organ je zahtevo zavrnil iz razloga, ker z dokumenti naj ne bi razpolagal, predvsem pa iz razloga, ker je menil, da gre za zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Prosilec se je zoper odločbo pritožil. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ razpolaga s seznamom, ne pa tudi z drugimi zahtevanimi dokumenti. Organu je naložil, da prosilcu omogoči dostop do seznama. IP je ugotovil tudi, da v konkretnem postopku ni šlo za zlorabo pravice po ZDIJZ.ODLOČBA:Številka: 090-146/2015/7
Datum: 11. 6. 2015
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Kotnikova ulica 28, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-15/2015 z dne 24. 4. 2014, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se delno ugodi in se odločba Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, št. 090-15/2015 z dne 24. 4. 2014, delno odpravi ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od prejema te odločbe v elektronski obliki posredovati naslednje dokumente:
- seznam vseh odprtih zadev pri organu (zadeve v reševanju), ki ga predstavljajo naslednji pogledi v računalniški aplikaciji SPIS 4:
- modul Splošne zadeve, glavni pogled, po številkah,
- modul Kadrovske zadeve, glavni pogled, po številkah in
- modul IPP- MDDSZ, glavni pogled, po številkah,
pri čemer je organ na navedenem seznamu dolžan prekriti naslednje osebne podatke: ime, priimek in naslov posameznikov, ki so navedeni v rubriki »subjekt« in v rubriki »naslov zadeve« ter celotni stolpec rubrike »subjekt« pri zadevah s klasifikacijsko številko 10024 (v modulu Kadrovske zadeve).
2. Pritožba prosilca se zavrne glede:
- vseh izpisov za številke zadev, pod katerimi organ vodi dokumente v okviru priprave Zakona o enakosti moških in žensk in so nastali v času od. 1. 12. 2014 do 1. 4. 2015,
- vseh izpisov iz evidence zadev in dokumentov za številke zadev, pod katerimi organ vodi dokumente v okviru priprave izhodišč o resoluciji o družinski politiki, resolucije o nacionalnem programu za enakost žensk in moških, resolucije o družinski politiki in so nastali v času od 1. 12. 2014 do 1. 4. 2015, saj organ z njimi ne razpolaga ter
- glede varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s prejšnjo točko tega izreka.
3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 1. 4. 2015 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero v elektronski obliki zahteval:
- seznam vseh odprtih zadev pri organu, iz katerega bodo pri vsaki odprti zadevi razvidna številka zadeve, datum, subjekt zadeve, ključne besede, vsebinska identifikacija in predmetne oznake zadev;
- vse izpise za številke zadev, pod katerimi organ vodi dokumente v okviru priprave Zakona o enakosti moških in žensk in so nastali v času od. 1. 12. 2014 do 1. 4. 2015;
- vse izpise iz evidence zadev in dokumentov za številke zadev, pod katerimi organ vodi dokumente v okviru priprave izhodišč o resoluciji o družinski politiki, resolucije o nacionalnem programu za enakost žensk in moških, resolucije o družinski politiki in so nastali v času od 1. 12. 2014 do 1. 4. 2015.
Organ je dne 24. 4. 2015 (na odločbi je sicer naveden datum 24. 4. 2014, organ pa je dne 10. 6. 2015 po pozivu IP pojasnil, da je ta napačen in da je pravilen datum 24. 4. 2015) izdal odločbo št. 090-15/2015/8, s katero je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov. Organ navaja, da je iz zahteve prosilca razvidno, da prosilec zahteva zelo veliko dokumentov oz. dokumente zahteva za daljše časovno obdobje, zato organ ugotavlja, da namen prosilca očitno ni le dostopati do informacij s ciljem izvrševanja demokratične in nadzorne funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja, ampak da je prosilec s svojo zahtevo organ prekomerno obremenil z delom, kar predstavlja oviro za njegovo učinkovito delo, ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč tudi na drugih delovnih področjih. Organ meni, da je ravnanje prosilca usmerjeno k oviranju dela organa v smislu nalaganja velike količine dela, kaže zlasti dejstvo, da obravnavanje zahtev prosilca terja skupinsko delo pristojnih uslužbencev celotnega organa in ne le odgovorne osebe za posredovanje informacij javnega značaja. Posledica takšne narave zahtev je oviranje (oteževanje) dela organa tudi na drugih področjih dela, za katere je ustanovljen, kakor tudi bistveno povečan obseg dela na področju omogočanja dostopa do informacij javnega značaja - medtem ko uresničevanje pravice dostopa do informacij javnega značaja stremi k pospeševanju učinkovitosti javnega sektorja.
Nadalje organ pojasnjuje, da je dolžan svoje delo opravljati samostojno in v okviru ter na podlagi ustave in zakonov, na način, da zavaruje pravice vseh ali tudi javno korist. Organ je pri obravnavi zahteve ocenil, da zahtevani seznam vseh odprtih zadev in sestavnih delov na ministrstvu, iz katerega bodo pri vsaki odprti zadevi razvidna številka zadeve, datum, subjekt zadeve, ključne besede, vsebinska identifikacija in predmetne oznake zadev, pomeni oviro za izpolnjevanje omenjene dolžnosti organa, ki je z drugimi ukrepi ni mogoče preseči. Z zavrnitvijo zahteve prosilca, ki se nanaša na posredovanje seznama vseh odprtih zadev na ministrstvu ter sestavnih delov, iz katerega bodo pri vsaki odprti zadevi razvidna številka zadeve, datum, subjekt zadeve, ključne besede, vsebinska identifikacija in predmetne oznake zadev, bo organu omogočeno nemoteno opravljanje dela in zavarovanje javne koristi oz. pravic strank v drugih postopkih. Organ meni, da koristi, ki jih prinaša nemoten potek drugih postopkov, ki jih vodi in s katerimi se zagotavlja varstvo pravic strank v teh postopkih in varovanje javne koristi, odtehta težo posega v prosilčevo pravico dostopa do informacij javnega značaja. Na podlagi navedenega je organ zaključil, da prosilcu v tej točki zahteve ni mogoče ugoditi oz. je treba njegovo zahtevo v tem delu zavrniti. Organ nadalje ugotavlja, da zahtevani podatki pod prvo točko zahteve za dostop do informacij javnega značaja predstavljajo 22.750 zapisov, katere bi bilo potrebno ročno pregledati in izbrisati vse informacije in zapise, ki predstavljajo osebne podatke oziroma druge izjeme za dostop do informacij javnega značaja iz 6. člena ZDIJZ. Organ ugotavlja, da omenjeni obseg dela predstavlja oviro za učinkovito delo organa.
Organ je zahtevo v delu, ki se nanaša na posredovanje vseh izpisov številk zadev, pod katerimi ministrstvo vodi dokumente v okviru priprave Zakona o enakosti moških in žensk in so nastali v času od. 1. 12. 2014 do 1. 4. 2015 in vseh izpisov iz evidence zadev in dokumentov za številke zadev, pod katerimi ministrstvo vodi dokumente v okviru priprave izhodišč o resoluciji o družinski politiki, resolucije o nacionalnem programu za enakost žensk in moških, resolucije o družinski politiki in so nastali v času od 1. 12. 2014 do 1. 4. 2015, zavrnil iz razloga, ker organ z zahtevanimi podatki ne razpolaga.
Prosilec je zoper odločbo organa dne 6. 5. 2015 pravočasno vložil pritožbo, v kateri navaja, je organ s svojo odločbo protizakonito zavrnil dostop do zahtevanih informacij s pavšalno trditvijo, da je prosilec organ prekomerno obremenil z delom. Organ je prosilca grobo in brez slehernih dokazov obtožil, da s svojo zahtevo »ovira delo ministrstva«. Prosilec je prepričan, da je vpogled zgolj v naslove, datume in predmet zadev (in ne imena in izpise posameznih dokumentov) predpogoj za zmanjšanje dela organa, saj celosten vpogled v delovanje organa omogoča natančnejše in manj obsežne in bolj natančne zahteve prosilcev. Prav tako, po mnenju prosilca, organ ne more pričakovati od državljanov in davkoplačevalcev, da bodo poznali predmetne oznake in številke vseh zadev, potem pa pravilno zahtevali točno določene dokumente. Organ v zavrnitveni odločbi ni zanikal, da zahtevani dokumenti obstajajo. Organ pred izdajo zavrnitvene odločbe ni izvedel specifičnega škodnega testa za vsak dokument posebej, temveč je protizakonito, brez sleherne pravne osnove in zgolj na osnovi pavšalne domneve, da bo delovanje organa ovirano, zavrnil posredovanje čisto vseh zahtevanih informacij. Prosilec je prepričan, da organ razpolaga s seznamom, iz katerega je razvidno, katere odprte zadeve se trenutno vodijo. Prosilec poudarja, da pričakuje zgolj seznam naslovov (s številko in datumom kdaj je bila zadeva odprta) zadev in nikakor ne seznama vseh dokumentov, v posameznih odprtih zadevah.
Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je dne 26. 5. 2015, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo, je IP pri organu dne 5. 6. 2015, v prisotnosti ……….., opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
Pritožba je delno utemeljena.
V postopku dostopa do informacij javnega značaja se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je IP, kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa.
Ker informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, je treba najprej ugotoviti, ali informacije, ki jih zahteva prosilec, ustrezajo navedenemu.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja glede obstoja seznama vseh odprtih zadev in ugotovitve, ali dokumenti v okviru priprave Zakona o enakosti moških in žensk ter o resoluciji o družinski politiki za čas od 1. 12. 2014 do 1. 4. 2015 obstajajo, je IP pri organu dne 5. 6. 2015, opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da IP kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. IP mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa IP nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Na in camera ogledu pri organu je IP vpogledal v računalniško aplikacijo »SPIS 4«. Vpogled je IP opravil v glavni pisarni organa, kjer ima arhivar (zaposlen pri organu) dostop do vseh zadev pri organu. IP je ob vpogledu v aplikacijo skupaj z organom ugotovil, da se vsi podatki, ki jih prosilec zahteva kot »seznam vseh odprtih zadev na ministrstvu, iz katerega bodo pri vsaki odprti zadevi razvidna številka zadeve, datum, subjekt zadeve, ključne besede, vsebinska identifikacija in predmetne oznake zadev«, nahajajo v modulu »Splošne zadeve«, v »glavnem pogledu«, »po številkah«. V tem »pogledu« se nahajajo naslednji podatkih o zadevah pri organu:
- številka zadeve,
- datum prejema,
- subjekt zadeve,
- naslov zadeve,
- signirni znak,
- faza (v reševanju ali rešeno).
IP ugotavlja, da pogled v modulu »Splošne zadeve - glavni pogled – po številkah«, vsebuje vse podatke, ki jih prosilec zahteva o odprtih zadevah pri organu. IP je na ogledu vpogledal še v modul »Kadrovske zadeve - glavni pogled - po številkah«. V aplikaciji SPIS 4 se nahaja še modul »IPP-MDDSZ«.
Seznam, ki ga zahteva prosilec, predstavljajo na podlagi ugotovitev IP na ogledu torej vsi podatki »glavni pogled – po številkah« v modulih »Splošne zadeve«, »Kadrovske zadeve« in »IPP-MDDSZ zadeve«.
Ob tem je organ še pojasnil, da vsi seznami skupaj, torej vsi »pogledi« (torej v modulih Kadrovske zadeve, Splošne zadev in IPP-MDDSZ), predstavljajo celoten seznam vseh zadev v reševanju pri organu. IP na podlagi navedenega ugotavlja, da organ razpolaga s seznamom vseh odprtih zadev, iz katerega so pri vsaki odprti zadevi razvidni: številka zadeve (klasifikacijski znak), datum prejema, subjekt zadeve, ključne besede - vsebinska identifikacija (naslov zadeve) in signirni znak. Organ je ob tem še opozoril, da seznam vsebuje tudi osebne podatke. Pri zadevah, ki imajo klasifikacijski znak 18000, 10021 in 10024, je subjekt vedno posameznik. Pri zadevah s klasifikacijsko številko 18000 in 10021 gre za personalne mape zaposlenih pri organu, torej za javne uslužbence.
Dostop do seznama vseh odprtih zadev
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa zakon.
Osebni podatki
3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
IP ugotavlja, da dokumenti, ki so predmet presoje IP, v skladu z navedeno definicijo ZVOP-1, vsebujejo osebne podatke subjektov zadev, kot so ime in priimek ter njihov naslov.
Dopustnost razkritja osebnih podatkov
IP ugotavlja, da so pri zadevah s klasifikacijsko številko 18000 in 10021 subjekti javni uslužbenci (personalne mape). Pri subjektu zadeve sta na seznamu navedena ime in priimek javnega uslužbenca. Pri vseh ostalih zadevah so subjekti druge osebe.
Iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.
Na tem mestu IP opozarja na določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Po določbi 1. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/06, v nadaljevanju ZJU) je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor so v skladu z drugim odstavkom 1. člena ZJU državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. V ta sklop torej sodi tudi organ. Oseba, zaposlena v javnem sektorju, ima bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Na tej teoretični podlagi temelji določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca, zato osebno ime (ime in priimek), ni varovan osebni podatek.
Pravne podlage za razkritje osebnih podatkov ostalih posameznikov (vlagateljev zahtev, pritožb, neizbranih kandidatov za prosta delovna mesta,…) IP ni našel, zato njihovi osebni podatki: ime, priimek ter naslov, predstavljajo varovane osebne podatke in jih je organ dolžan prekriti.
IP je ugotovil, da zadeve s klasifikacijskim znakom 10024 – prijave na prosta delovna mesta, pri subjektu zadeve v celoti vsebujejo samo varovane osebne podatke, saj gre za podatke o neizbranih kandidatih, zato jih je organ dolžan prekriti. Ker stolpec »subjekt« v celoti predstavlja varovane osebne podatke in za prosilca dostop do praznega stolpca ne bi imel nobenega smisla, je IP odločil, da se prosilcu pri zadevah v reševanju modul »Kadrovske zadeve« s klasifikacijsko številko 10024 omogoči pogled brez stolpca »subjekt«.
Na ogledu in camera je organ ob pregledu vseh zadev v reševanju tudi ponovno pojasnil, da ne razpolaga z nobenimi dokumenti v okviru priprave Zakona o enakosti moških in žensk, o Resoluciji o družinski politiki ter Resolucije o nacionalnem programu za enakost žensk in moških, ki naj bi nastali v času od 1. 12. 2014 do 1. 4. 2015. Tudi IP ni našel vsebinsko ustreznih dokumentov, ki bi o tej tematiki nastali v času od 1. 12. 2014 do 1. 4. 2015. IP je zato ocenil, da ni razloga, da ne bi sledil prepričljivim navedbam organa in je ugotovil, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval v tem delu zahtevane informacije. Ker organ z dokumenti, ki jih zahteva prosilec v tem delu zahteve, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu s 4. členom ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, IP zaključuje, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji v tem delu zahteve odločil pravilno in zakonito, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Na koncu se IP opredeljuje še do navedb organa na ogledu in camera in v odločbi, da zahteva prosilca ovira delo organa ter da je zaradi zahteve onemogočeno nemoteno opravljanje dela in zavarovanje javne koristi oz. pravic strank v drugih postopkih. Organ meni, da koristi, ki jih prinaša nemoten potek drugih postopkov, ki jih vodi in s katerimi se zagotavlja varstvo pravic strank v teh postopkih in varovanje javne koristi, odtehta zavrnitev prosilčeve pravice dostopa do informacij javnega značaja. IP je po preučitvi celotne zadeve ugotovil, da pravica prosilca zahtevati informacije javnega značaja v konkretnem primeru ni prišla v konflikt z nobeno pravico organa ali tretjih oseb. Pri tem je IP, upoštevaje navedbe organa v izpodbijani odločbi, presojal odnos med pravico prosilca dostopati do informacij javnega značaja in dolžnostjo ter pravico organa, da opravlja svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave in zakonov ter posledično pravicami tretjih oseb, ki so udeležene v drugih postopkih, ki jih vodi organ. Organ je dolžan opravljati svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave in zakonov (120. člen Ustave RS). Organ je v konkretnem primeru dostopa do informacij javnega značaja odločal v upravni zadevi. Pri tem ga, poleg pravil ZDIJZ, zavezujejo tudi splošna pravila upravnega postopka, ki so zbrana v ZUP. Eden temeljnih ciljev splošnega upravnega postopka je zavarovati šibkejšo stranko, to je tistega, ki v tem postopku uveljavlja svojo pravico ali varuje svojo pravno korist oziroma se mu nalaga določena obveznost. Upravni postopek je večino svojih procesnih institutov razvil s tem namenom, zato ga tudi uvrščamo v enega od temeljev sistema varstva pravic posameznikov v razmerju do uprave (več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 1. členu). Organ, na katerem je dokazno breme, v obravnavanem primeru ni v zadostni meri izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljiti, da zaradi vloge prosilca z dne 1. 4. 2015 ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih. Ni namreč mogoče objektivno predvideti, da je vloga prosilca z dne 1. 4. 2015 do te mere ovirala delo organa, da svojih preostalih nalog ne bi mogel več izvajati in zato pravic strank v drugih postopkih ne bi mogel ustrezno zavarovati. V konkretnem primeru torej ni prišlo do konflikta dveh neizključujočih se pravic, kar pomeni, da predpogoj za opredelitev zlorabe pravice ni izpolnjen. Ip zato v tem delu navedbam organa ni sledil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,
svetovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka