prosilec - Urad RS za intelektualno lastnino
+ -Številka: 090-145/2015
Kategorije: Varstvo upravnega postopka
POVZETEK: Prosilec je od organa zahteval posredovanje sodbe Upravnega sodišča, s katero je bil razveljavljen sklep organa. Organ je zahtevo prosilca zavrnil zaradi obstoja izjeme po 7. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Zoper odločbo je prosilec vložil pritožbo, v kateri je obširno navedel zakaj z razkritjem zahtevane sodbe ne more nastati škoda za upravni postopek pri organu. IP je presodil, da v predmetni zadevi ni podana nobena izmed izjem, ki jih določa 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, zato je pritožbi prosilca ugodil.ODLOČBA:
Številka: 090-145/2015/4Datum: 13. 7. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, z dne 29. 4. 2015, št. 090-6/2015-2, Urada RS za intelektualno lastnino, Kotnikova 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca, z dne 18. 5. 2015, zoper odločbo Urada RS za intelektualno lastnino št. 090-6/2015-2, z dne 29. 4. 2015, se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe posredovati sodbo št. I U 1577/2014-19, z dne 24. 2. 2015, v elektronski obliki ali v obliki fotokopije.2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.OBRAZLOŽITEV:Prosilec je dne 8. 4. 2015 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval posredovanje sodbe, ki jo je Upravno sodišče RS izdalo v postopku nadzora organa nad Združenjem SAZAS, ki je bil voden pod št. 31221-4/2014. V tem sporu je bila izpodbijana odločba organa št. 31221-4/2014-9/106, z dne 29. 8. 2014. Ob tem je navedel, da v kolikor organ razpolaga z zahtevanim dokumentom v elektronski obliki, soglaša s posredovanjem v tej obliki. V kolikor organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom v elektronski obliki, prosilec prosi, da se mu posreduje kopija zahtevanega dokumenta na naslov njegove odvetniške pisarne.Organ je zahtevo prosilca z odločbo št. 090-6/2015-2, z dne 29. 4. 2015, zavrnil. Ob tem je navedel, da je ugotovil, da se zahteva nanaša na sodbo št. I U 1577/2014-19, z dne 24. 2. 2015 (v nadaljevanju sodba). V zvezi z zahtevanim dokumentom je podana izjema po 7. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Upravno sodišče je namreč sprejelo odločitev glede konkretnega procesnega vprašanja v upravni zadevi, ki še teče oz. še ni zaključena. Gre namreč za sklep organa, ki je bil izpodbijan v navedenem upravnem sporu. Navedeni sklep je bil izdan v postopku nadzora organa nad zakonitostjo delovanja in poslovanja kolektivne organizacije. Gre za obsežen postopek, v katerem urad šele ugotavlja dejstva in okoliščine, na podlagi katerih bo sprejel končno odločitev. Zahtevana odločba sodišča vsebuje konkretna napotila, kako naj organ reši določeno procesno vprašanje, v konkretnem upravnem postopku. Z razkritjem podatkov iz zahtevanega dokumenta bi se lahko v javnosti vzpostavilo povsem napačno razumevanje konkretnega upravnega postopka kot celote. V fazi, ko se okoliščine šele ugotavljajo, bi razkritje informacij povzročilo enostransko in neobjektivno tolmačenje, kar bi škodovalo rešitvi postopka kot celote. Ogroženo bi bilo lahko nadaljnje zbiranje in izvedba dokazov, zato interes javnosti v predmetni zadevi ne prevlada nad interesom zavarovanja upravnega postopka. Odločitev sodišča v konkretnem primeru bi lahko v javnosti povzročila posploševanje na vse ostale primere. Zmotno je stališče prosilca, da bo odločitev Upravnega sodišča pomembno vplivala na sodno prakso. Ob tem je v podkrepitev slednje navedbe organ navedel dve drugi odločitvi Upravnega sodišča, ki sta bili drugačni od odločitve, na katero se nanaša zahteva prosilca. Zoper odločbo organa je prosilec, dne 18. 5. 2015, vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je zaprosil za posredovanje informacij zaradi potrebe po njihovi uporabi v tekočih upravnih postopkih, kakor tudi upravnih sporih. Tajitev stališč sodišča predstavlja šikaniranje strank prosilca, nad katerimi organ izvaja nadzor. Nadalje je navedel, da upravni postopek ni predkazenski postopek, v katerem bi bilo v interesu postopka, da se določeni podatki ne posredujejo. Iz izpodbijane odločbe ni jasno razvidno, v interesu katerega upravnega postopka naj bi bilo, da se sodba Upravnega sodišča ne razkrije. Sodba je pravnomočna in izvršljiva oz. mora organ v skladu z njo odpraviti določene napake, ki jih je zagrešil. V javnem interesu je, da tudi javnost izve za te napake in presodi, ali je v podobnih zadevah še kje drugje prišlo do ugotovljenih napak oz. da javnost nadzoruje delo upravnih organov. Pravnomočna sodna odločba nikakor ne more drugače vplivati na nek postopek, ki bo na njej utemeljen, kakor da zagotovi njegovo zakonitost. Zmotno navajanje, da bo nastala škoda za postopek, ni dovolj za obstoj izjeme, na katero se sklicuje organ. Če je bila z neko sodbo ugotovljena postopkovna napaka, potem je še toliko bolj pomembno, da je javnost o tej napaki seznanjena. Tožeča stranka v tem upravnem sporu pa je s sodbo že seznanjena. Konkretno ugotovljena procesna napaka bo pripomogla, da bodo tudi druge stranke pozorne na morebitne nepravilnosti pri izvajanju nadzora s strani organa, ki mora biti zakonit. Ne drži, da gre za obsežen postopek, ki še teče, in da se bodo v njem šele ugotavljala dejstva in okoliščine. Gre za procesno napako organa, ki jo bo v ponovljenem postopku odpravil. V zvezi s tem so vsa relevantna dejstva že bila ugotovljena. Vsled navedenemu ni škode, ki bi nastala za izvedbo postopka, ki bo sedaj zakonito izpeljan. Organ objavlja sodbe Upravnega sodišča na svoji spletni strani, vendar le tiste, ki so njemu v prid. V nadaljevanju je prosilec podrobneje obrazložil razloge, zaradi katerih zahtevane informacije potrebuje. Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-6/2015-4, z dne 27. 5. 2015, s prilogami, poslal v odločanje IP.IP je, dne 13. 7. 2015, opravil pogovor z organom, ki je pojasnil, da je postopek nadzora, ki ga vodi pod št. 31221-4/2014, še vedno v teku.Pritožba je utemeljena.IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da so zahtevane informacije v skladu s 1. odst. 4. čl. ZDIJZ informacije javnega značaja oz. da organ z zahtevanim dokumentom oz. sodbo razpolaga in da izvira iz njegovega delovnega področja. Sporno pa je, ali so zahtevane informacije javnega značaja prosto dostopne.1. Glede izjeme po 7. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ:Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na obstoj izjeme po 7. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, iz katere izhaja, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. V tem primeru govorimo o izjemi varstva upravnih postopkov. Za obstoj izjeme varstva upravnega postopka morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: - upravni postopek, v zvezi s katerim je bil sestavljen podatek, je v teku- razkritje podatka bi škodovalo izvedbi upravnega postopka.IP najprej pojasnjuje, da je v teoriji splošno sprejeto stališče, da je pritožbeni postopek vedno namenjen presoji pravilnosti in zakonitosti odločbe prve stopnje, takšna presoja pa je možna le po dejanskem in pravnem stanju, ki je obstajalo ob izdaji te odločbe. IP je torej v tem pritožbenem postopku ugotavljal, ali sta bila v času odločanja prvostopenjskega organa izpolnjena oba pogoja za obstoj izjeme po 7. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.Upravni postopek je vrsta pravno urejenega postopka kot celote (zaporedja) procesnih dejanj, s ciljem oblikovati neko upravno pravno razmerje, tj. razmerje na področju upravnega prava. V konkretnem primeru gre za postopek nadzora organa po 162. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08 in 110/13; v nadaljevanju ZASP), v katerem organ nadzoruje, ali kolektivna organizacija izvaja naloge v skladu z ZASP. Za presojo, ali je upravni postopek še v teku, je bistveno vprašanje, ali se je postopek ob izdaji izpodbijane odločbe že (pravnomočno) zaključil ali ne. IP je na podlagi pogovora z organom ugotovil, da je postopek nadzora, ki ga organ vodi pod št. 31221-4/2014, še vedno v teku. Nadalje je IP presojal, ali je bila zahtevana sodba sestavljena v zvezi z navedenim upravnim postopkom. IP ob tem poudarja, da je, v skladu z načelom prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ, potrebno izjeme po ZDIJZ presojati restriktivno, kar v predmetni zadevi pomeni, da sodbe Upravnega sodišča, ki predstavlja sklepno fazo sodnega postopka, ni mogoče šteti kot dokument, ki je nastal oz. je bil sestavljen v zvezi z upravnim postopkom. Ravno nasprotno, zahtevane informacije so bile pridobljene ali sestavljene zaradi sodnega postopka, v katerem je sodišče presojalo pravilnost in zakonitost akta organa in ne zaradi upravnega postopka po 162. čl. ZASP. To pomeni, da prvi pogoj izjeme po 7. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ni izpolnjen. IP ob tem dodaja, da je Upravno sodišče v sobi št. I U 1521/2011-26, z dne 21. 11. 2012, že zavzelo stališče, da je sodba informacija javnega značaja, če je sodni postopek pravnomočno končan: »Ker je bil v predmetni zadevi upravni spor, na katerega se je nanašal zahtevani podatek že pravnomočno končan v času podaje zahteve in izdaje izpodbijane odločbe, tožeča stranka pa ni uveljavljala niti v prvostopenjskem aktu niti v tožbi, da bi razkritje podatka škodovalo izvedbi sodnega postopka, je imela tožena stranka zakonito podlago za odločitev v izreku izpodbijanega akta« (9. tč. obrazložitve).« Kadar je torej predmet zahteve po ZDIJZ sodna odločba, je v kontekstu varovanja izvedbe postopka lahko relevantna kvečjemu izjema po 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki pa ne more priti v poštev, če je bil upravni spor že pravnomočno končan pred podano zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. V predmetni zadevi zahtevana sodba je postala pravnomočna dne 24. 2. 2015, prosilec pa je podal zahtevo za dostop dne 8. 4. 2015. Vsled navedenemu je IP ex ofo ugotovil tudi, da izjema po 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ni podana.Kljub temu, da že prvi pogoj za obstoj izjeme po 7. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ni podan, se IP opredeljuje tudi do obstoja drugega pogoja oz. do potencialne škodljivosti razkritja zahtevane sodbe. IP je ugotavljal, ali obstojijo razumni razlogi, da bi razkritje zahtevanega dokumenta lahko škodljivo vplivalo na izvedbo postopka nadzora organa. Organ je v izpodbijani odločbi zelo pomanjkljivo konkretiziral, kakšen škodljiv vpliv bi za obravnavani postopek nadzora imelo razkritje zahtevanega dokumenta. Argumenti organa, da bi se lahko v javnosti vzpostavilo povsem napačno razumevanje konkretnega upravnega postopka kot celote in posploševanje na vse ostale primere, da bi prišlo do enostranskega in neobjektivnega tolmačenja ter, da bi bilo lahko ogroženo nadaljnje zbiranje in izvedba dokazov, ne zdržijo resne presoje. V zvezi z argumentom organa, da bi lahko imele zahtevane informacije škodljive posledice v obliki posploševanja za bodoče druge upravne postopke, IP pojasnjuje, da je Upravno sodišče v sodbi št. I U 419/2015-13, z dne 14. 5. 2015 zavzelo stališče: »da se omenjena izjema iz ZDIJZ ne more uporabljati na način, da bi se s tem omejeval dostop do informacij javnega značaja zaradi hipotetičnih in torej negotovih postopkov. Že po naravi stvari se nek konkretni podatek pridobi zaradi konkretnega upravnega postopka in njegove izvedbe, sicer ne gre za podatek v smislu omenjene določbe ZDIJZ« (22. tč. obrazložitve sodbe). V zvezi s preostalimi argumenti organa je IP na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotovil, da zahtevana sodba v zvezi z navedenim upravnim postopkom vsebuje zgolj informacije v zvezi s postopkovnim vprašanjem, ali lahko organ po uvedbi postopka nadzora razširi substrat nadzora in s tem pridobi možnost v širšem potrebnem obsegu od kolektivne organizacije zahtevati posredovanje poslovnih dokumentov oz. z drugimi besedami, ali je dopusten obseg posredovanja poslovnih dokumentov omejen na namene nadzora, ki jih organ opredeli v pisni zahtevi, s katero prične postopek nadzora (2. odst. 162. čl. ZASP). Sodba v delu, ki se nanaša na nadaljnji potek postopka nadzora, vsebuje le napotila za zakonito procesno ravnanje organa, kar pa po prepričanju IP ne more škoditi samemu postopku nadzora, niti ugotavljanju dejstev in okoliščin ter zavarovanju dokazov, na podlagi katerih bo organ sprejel končno odločitev, na kar se sklicuje organ. V skladu z načelom pravne varnosti je mogoče zagotoviti cilj nepristranskega, strokovnega in neodvisnega delovanja (nadzornih) organov javnega sektorja le s transparentnostjo postopka, ne pa s prikrivanjem podatkov, do kdaj ima organ možnost z opredelitvijo namena postopka nadzora posredno določiti tudi obseg dokumentacije, ki jo lahko v tem postopku zahteva od kolektivnih organizacij. IP ob tem še dodaja, da v kolikor ima organ prakso objavljanja sodb Upravnega sodišča na lastni spletni strani, naj pri tem ne ravna selektivno v smislu objave le tistih sodb, ki so za organ ugodne, saj so v smislu zasledovanja načela transparentnosti njegovega delovanja (2. člen ZDIJZ) pomembne vse sodbe, ki vplivajo na njegovo prakso. Na podlagi navedenega je IP zaključil, da izjema iz 7. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ v predmetni zadevi ni podana.IP je v nadaljevanju po uradni dolžnosti presodil, ali je morebiti podana katera izmed preostalih izjem, ki jih določa 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.2. Glede osebnih podatkov:V skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Vendar pa se v skladu z določbo 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ne glede na morebiten obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. IP je ugotovil, da zahtevana sodba vsebuje imena in priimke sodnic, zapisnikarice in zakonitega zastopnika tožeče stranke ter podpis predsednice senata. IP je v zvezi z imenom, priimkom in podpisom javnih uslužbencev in javnih funkcionarjev (sodnice in zapisnikarica) ugotovil, da gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnih uslužbencev in je podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ ter je razkritje teh osebnih podatkov dopustno. Javni so tudi podatki o imenu in priimku zakonitega zastopnika tožeče stranke v zahtevani sodbi, saj so ti podatki javno objavljeni v javnih evidencah in so prosto dostopni oz. gre za nevarovane osebne podatke.V skladu z 247. čl. ZUP je IP še ugotovil, da zahtevana sodba v celoti predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, saj ni podana nobena od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ. Izhajajoč iz vsega navedenega je IP odločil, da je treba pritožbi prosilca ugoditi, ker je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo (napačno je presodil obstoj izjeme iz 7. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ) in izpodbijano odločbo organa odpraviti. IP je, na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP, sam rešil zadevo in odločil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodil:Jan Merc, univ. dipl. prav.asistent svetovalca IPInformacijski Pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.informacijska pooblaščenka