prosilec - Območna geodetska uprava Kranj
+ -Številka: 090-144/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval posredovanje kopije (v elektronski obliki na CD) celotnega postopka za IDPOS 9, IDPOS 10, IDPOS 11, IDPOS 12 in IDPOS 880, vse k.o. Šenčur. Prosilec je na prosojnem papirju ali papirju katastrskih točk, zahteval kartografiranje točk iz IDPOS 6187, IDPOS 6250, IDPOS 6319, IDPOS 6482, IDPOS 6471 in IDPOS 6544, vse k.o. Šenčur. Prosilec je zahteval print v merilih 1:2880, 1:1000 in 1:1500. Organ je prosilcu posredoval nekatere zahtevane dokumente, do drugih pa zavrnil dostop, ker z njimi ne razpolaga. Prosilec je zoper odločbo organa pravočasno vložil pritožbo, v kateri navaja, da meni, da zahtevana dokumentacija obstaja. Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP. IP je ugotovil, da v zvezi z zahtevo prosilca, organ ne razpolaga z nobenimi drugimi dokumenti, kot že posredovanimi. Odločitev organa je bila torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-144/2015/5Datum: 31. 7. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………….. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločitev Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Kranj, Slovenski trg 2, 4000 Kranj (v nadaljevanju organ), št. 353-11-7/2015 z dne 22. 4. 2015, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O :1. Pritožba prosilca zoper odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Kranj, št. 353-11-7/2015 z dne 22. 4. 2015, se zavrne. 2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je dne 19. 1. 2015 na organ naslovil zahtevo za posredovanje kopije (v elektronski obliki na CD) celotnega postopka za IDPOS 9, IDPOS 10, IDPOS 11, IDPOS 12 in IDPOS 880, vse k.o. Šenčur. Prosilec je na prosojnem papirju ali papirju katastrskih točk, zahteval kartografiranje točk iz IDPOS 6187, IDPOS 6250, IDPOS 6319, IDPOS 6482, IDPOS 6471 in IDPOS 6544, vse k.o. Šenčur. Prosilec je zahteval print v merilih 1:2880, 1:1000 in 1:1500. Po pozivu IP zaradi molka organa, je organ prosilcu najprej z dopisom št. 353-11-5/2015 z dne 17. 3. 2015 posredoval naslednjo dokumentacijo: kopije dokumentov celotnega postopka v elektronski obliki na CD za IDPOS 9, IDPOS 11 in IDPOS 880, vse k.o. Šenčur, izris na prosojnem papirju oziroma papirju katastrskih točk – kartografiranje točk iz postopkov v merilih, ki obstajajo v elaboratih:- za IDPOS 6187 kartiranje v merilu 1:2880 in kopijo katastrskega načrta s spremembami v merilu 1:2880,- za IDPOS 6250 kartiranje v merilu 1:1000, - za IDPOS 6319 načrt parcele s spremembami v merilu 1:2880,- za IDPOS 6471 prikaz parcele s spremembami v merilu 1:1000,- za IDPOS 6482 prikaz sprememb v merilu 1:1000,- za IDPOS 6544 prikaz sprememb zemljiškoknjižnega katastrskega prikaza v merilu 1:1000.Organ je v dopisu prosilcu pojasnil, da postopka IDPOS 10 in IDPOS 12 nikoli nista obstajala in ne obstajata v atributnem delu zemljiškega katastra.Prosilec se je dne 19. 4. 2015 pritožil glede dokumentacije, posredovane z dopisom št. 353-11-5/2015 z dne 17. 3. 2015. Prosilec je po pregledu dokumentacije ugotovil, da posredovani dokumenti niso dokumenti, ki jih je zahteval. Prosilec je pojasnil, da ni prejel kopij IDPOS 8 in IDPOS 12 ter da ni prejel izrisa na prosojnem papirju za IDPOS 6187, IDPOS 6250, IDPOS 6319, IDPOS 6482, IDPOS 6471 in IDPOS 6544, vse k.o. Šenčur, kot ga je pričakoval. Pojasnil je, da je pričakoval obliko izrisa »prikaz sprememb« za vse navedene IDPOS postopke ter dodal, da ima organ vsa tehnična in programska sredstva in potrebne podatke v arhivu. Hkrati je prosilec navedel, da podaja vlogo za kopijo na CD za IDPOS 13 in IDPOS 14.Organ je dne 22. 4. 2015 izdal še odločbo št. 353-11-7/2015, s katero je prosilcu zavrnil dostop do: - kopij dokumentov postopka IDPOS 8, IDPOS 10, IDPOS 11, IDPOS 12 in IDPOS 14,- evidence - knjige, z zaporedno, v rokopisu vpisano, identifikacijo postopka (IDPOS) od številke 1 do postopka številka 50,- izrisa prikaza sprememb na prosojnem papirju ali papirju katastrskih točk – kartografiranja točk iz IDPOS 6187 in IDPOS 6319 v merilih 1:1000 in 1:1500,- izrisa prikaza sprememb na prosojnem papirju ali papirju katastrskih točk – kartografiranja točk iz IDPOS 6250, IDPOS 6471, IDPOS 6482, IDPOS 6544 v merilih 1:2880 in 1:1500.Organ v obrazložitvi odločbe navaja, da je v zvezi z zahtevo prosilca z dne 19. 1. 2015, dopolnjeno dne 19. 4. 2015, prosilcu posredoval še fotokopijo dokumenta IDPOS 13 – skico iz leta 1898. Organ nadalje pojasnjuje, da pri natančnem pregledu zbirke listin zemljiškega katastra, ki se je izvajal v prostorih organa, ni našel dokumentov, glede katerih je prosilcu zavrnil dostop. Organ prosilcu tudi ne more omogočiti dostopa do izrisa prikaza sprememb na prosojnem papirju ali papirju katastrskih točk iz IDPOS 6187 in IDPOS 6319 v merilih 1:1000 in 1:1500 ter izrisa prikaza sprememb na prosojnem papirju ali papirju katastrskih točk IDPOS 6250, IDPOS 6471, IDPOS 6482, IDPOS 6544 v merilih 1:2880 in 1:1500, saj v obliki, kot jo zahteva prosilec, z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Organ je prosilcu pojasnil, da lahko izrise v želeni obliki oziroma merilu naroči pri geodetskem podjetju, ki ima ustrezno licenco.Prosilec se je dne 13. 5. 2015 pritožil zoper odločbo organa št. 353-11-7/2015 z dne 22. 4. 2015 ter hkrati tudi ponovno zoper dopis organa št. 353-11-5/2015 ter z njim posredovano dokumentacijo. Prosilec je pojasnil, da ni prejel kopij IDPOS 8 in IDPOS 12 ter da se IDPOS 12 nanaša na geodetske meritve, izvedene v letu 1896. Prosilec navaja, da ni prejel kopije evidence – seznama postopkov (evidenco IDPOS od številke 1 do 50). Prosilec meni, da je organ po ZEN odgovoren za vodenje evidenc in postopkov, na podlagi zakona mora imeti evidenco o vseh postopkih in urejene listine. Prosilec se pritožuje tudi, da ni prejel izrisa na prosojnem papirju za IDPOS 6187, IDPOS 6250, IDPOS 6319, IDPOS 6482, IDPOS 6471 in IDPOS 6544, vse k.o. Šenčur, kot ga je pričakoval. Organ po prejemu pritožbe prosilca odločitve ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 02113-2/2015 z dne 26. 5. 2015, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.Pritožba ni utemeljena. IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da ni sporno, da je organ v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zavezanec po tem zakonu. Prav tako organ, ki je izdal izpodbijano odločbo, predstavlja območno enoto Geodetske uprave Republike Slovenije, ki je vpisana v register zavezancev za informacije javnega značaja, ki je v skladu s 3b. členom ZDIJZ javno in brezplačno dostopen na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.IP je ugotovil, da je organ prosilcu na podlagi njegovih vlog posredoval številno dokumentacijo – elaborate in različne kopije katastrskega načrta s spremembami, kot je navedeno v uvodu te odločbe: kopije dokumentov celotnega postopka v elektronski obliki na CD za IDPOS 9, IDPOS 11 in IDPOS 880, vse k.o. Šenčur, izris na prosojnem papirju oziroma papirju katastrskih točk – kartografiranje točk iz postopkov v merilih, ki obstajajo v elaboratih: za IDPOS 6187 kartiranje v merilu 1:2880 in kopijo katastrskega načrta s spremembami v merilu 1:2880, za IDPOS 6250 kartiranje v merilu 1:1000, za IDPOS 6319 načrt parcele s spremembami v merilu 1:2880, za IDPOS 6471 prikaz parcele s spremembami v merilu 1:1000, za IDPOS 6482 prikaz sprememb v merilu 1:1000, za IDPOS 6544 prikaz sprememb zemljiškoknjižnega katastrskega prikaza v merilu 1:1000. Prosilec pa ni prejel naslednjih informacij: izrisa IDPOS 6187 in IDPOS 6319 v merilih 1:1000 in 1:1500 ter izrisa prikaza sprememb na prosojnem papirju ali papirju katastrskih točk IDPOS 6250, IDPOS 6471, IDPOS 6482, IDPOS 6544 v merilih 1:2880 in 1:1500. Prav tako ni prejel kopij IDOPS 8 in IDPOS 12 ter seznama evidence IDPOS od številke 1 do 50.Ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na to, da zahtevanih dokumentov nima in ker prosilčeva pritožba izhaja iz domneve o njihovem obstoju, je bilo v pritožbenem postopku potrebno, v skladu z definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti obstajajo oziroma, ali organ z njim razpolaga.IP je v pritožbenem postopku preučil navedbe in pojasnila organa v izpodbijani odločbi in meni, da je organ utemeljeno obrazložil, zakaj je zavrnil zahtevo prosilca iz razloga, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Kot izhaja iz spisa upravne zadeve je organ dne 17. 3. 2015 in 21. 4. 2015 še enkrat ponovno natančno pregledal zbirko listin zemljiškega katastra (ki omogoča historični pregled sprememb) in ni našel zahtevanih dokumentov. Da se je organ v konkretnem primeru trudil, da bi ravnal čim bolj transparentno in da ničesar ne prikriva, kaže tudi dejstvo, da je prosilcu posredoval vso dokumentacijo, ki se vsebinsko nanaša na IDPOS z ustrezno zahtevano številko. IP zato ne vidi razumnih razlogov, na podlagi katerih bi podvomil v navedbe organa, da z drugimi dokumenti glede kartografiranja za zahtevane elaborate z ustrezno IDPOS številko, kot s prosilcu že poslanimi, ne razpolaga. Na drugi strani pa tudi prosilec v pritožbi ni izkazal oziroma navedel nobenih utemeljenih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da zahtevana dokumentacija dejansko obstaja, saj prosilec zgolj našteva oziroma se sklicuje na priložene listine in navaja, da želi drugačne podatke ter da dokumenti pač morajo obstajati.
IP izpostavlja, da samo dejstvo, da iz dokumentacije, ki jo je prosilcu posredoval organ, prosilec ne more dobiti želenih podatkov, oziroma da te podatke že dolgo zahteva, ne more predstavljati dokazov oziroma relevantnih argumentov za to, da dokumentacija obstaja in da je organ prosilcu noče posredovati, oziroma, da mu jo prikriva. Prav tako mnenje prosilca, da bi zahtevani dokumenti morali obstajati v arhivu organu, ne more v ničemer spremeniti dejstva, da dokumenti pri organu dejansko ne obstajajo (četudi je mnenje prosilca, da bi jih organ v skladu s predpisi moral imeti). Organ pa dokumentov, s katerimi ne razpolaga (iz kateregakoli razloga), prosilcu ne more posredovati.
Poudariti je treba še, da pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. IP tudi nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da pridobi oziroma ustvari dokumente, ki so predmet zahteve. IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. Prosilec je od organa med drugim zahteval, da so določeni izrisi narejeni v točno določenem merilu, recimo za IDPOS 6187, IDPOS 6250, IDPOS 6319, IDPOS 6482, IDPOS 6471 in IDPOS 6544, je prosilec zahteval izris v naslednjih merilih: 1:2880, 1:1000 in 1:15000. Organ mu je omogočil dostop do izrisov v merilih, s katerimi razpolaga, z izrisi za posamezen IDPOS v vseh merilih pa organ ne razpolaga. IP ob tem pojasnjuje, da prosilci v postopku dostopa do informacije javnega značaja nimajo pravnega varstva, če niso zadovoljni z vsebino posredovane informacije ali ker menijo, da organ ni ravnal pravilno. Takšno pričakovanje ni upravičeno. Podobno kot prosilec ne more od organa izsiliti informacije, ki še ni nastala, tudi ne more zahtevati informacije določene vsebine. Kot že rečeno, ZDIJZ podaja definicijo informacije javnega značaja, ki je zgolj in edino že ustvarjen oziroma obstoječ dokument. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci in ne IP, pa po ZDIJZ nimajo nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej na zahtevo prosilca ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovor, pojasnilo ali v konkretnem primeru – izris v določenem merilu). Ključnega pomena je torej, da je informacija, ki se zahteva, že ustvarjena. Ne zadostuje niti, da je organ po zakonu ali predpisu dolžan izdelati določeno informacijo (IP zgolj podredno pripominja, da v konkretnem primeru po mnenju organa ta ni pristojen za izris v različnih merilih - to delo po pojasnilu organa opravljajo strokovno usposobljena geodetska podjetja). Organ je, po mnenju IP, ustrezno utemeljil tudi neobstoj evidence, kot jo zahteva prosilec – knjige vodenja, to pomeni evidence, v katero naj bi se zaporedno v rokopisu vpisovala identifikacija postopka (prosilec je zahteva evidenco od št. 1 do 50). Organ je pojasnil, da vzpostavi, vodi in vzdržuje zemljiški kataster, ki je v skladu s 15. členom ZEN sestavljen iz zadnjih vpisanih podatkov o zemljiščih ter iz zbirke listin in podatkov, ki omogočajo historični pregled sprememb. Zbirka se hrani v fizični in elektronski obliki. Organ razpolaga torej s podatki zemljiškega katastra, kar pa, kot je razvidno iz definicije katastra, ni evidenca, v katero se v rokopisu vpisujejo identifikacije postopkov.Po preučitvi celotne zadeve (obrazložitve organa, celotne spisne dokumentacije in navedenega), IP ugotavlja, da v zvezi z zahtevo prosilca, organ ne razpolaga z nobenimi drugimi dokumenti, kot že posredovanimi, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,Svetovalka pooblaščencaInformacijski pooblaščenecMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka