prosilka - Ministrstvo za pravosodje
+ -Številka: 090-143/2015
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:V obravnavanem primeru je prosilka zahtevala: poročila o nadzoru in predlog za pomilostitev, vezana na izvrševanje kazenske sankcije za poimensko navedenega posameznika. Organ je zahtevo zavrnil v delu, ki se nanaša na informacije, vezane na poimensko navedenega posameznika. V pritožbenem postopku je Informacijski pooblaščenec odločil, da je bila odločitev organa pravilna, saj bi posredovanje zahtevanih informacij, predstavljalo kršitev zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, kar predstavlja izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker je prosilka izpostavila, da ima pooblastilo osebe, na katero se varovani osebni podatki nanašajo, je IP posebej poudaril, da individualne pravice prosilke, v postopku po ZDIJZ niso pravno relevantne. Je pa tovrstna pravica relevantna v drugih postopkih npr. pri pravici do vpogleda v lastne osebne podatke po 30. in 31. členu ZVOP-1 (pravica posameznika do seznanitve in postopek), ki daje stranki nedvomno več oziroma drugačne pravice kot ZDIJZ.ODLOČBA:Številka: 090-143/2015/2
Datum: 2. 6. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 19. 5. 2015, … (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo z dne 8. 5. 2015, št. 090-20/2015/4, Republike Slovenije, Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke z dne 19. 5. 2015, zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za pravosodje z dne 8. 5. 2015, št. 090-20/2015/4, se zavrne.
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 9. 4. 2015 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahtevala: Poročila o nadzoru, vezanega na izvrševanje kazenske sankcije za …..in Predlog za pomilostitev za…., ki ga je minister podal po uradni dolžnosti.
O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo z dne 8. 5. 2015, št. 090-20/2015/4, s katero je delno ugodil zahtevi v delu, ki se nanaša na dostop do Predloga za pomilostitev za…., ki ga je minister podal po uradni dolžnosti, tako da je prosilki posredoval: fotokopijo dopisa, št. 161-1/2010-1 (0821) z dne 20. 4. 2010, naslovljenega na vse zavode za prestajanje kazni zapora, dislocirane oddelke in prevzgojni dom, v zvezi z Navodilom o oddaji urina in izvedbi kontrolnega preizkusa ter Strokovnimi navodili za obravnavo zaprtih oseb uživalcev drog, Strokovno navodilo za obravnavo zaprtih oseb, odvisnikov od prepovedanih drog, št. 161-1/2010-2 (0821) z dne 20. 4. 2010 in Navodilo o oddaji urina in izvedbi kontrolnega preizkusa, št. 161-1/2010-2 (0821) z dne 20.4.2010. Dostop do ostalih dokumentov, ki so sestavni del Predloga za pomilostitev za….., je organ zavrnil. Prav tako je organ zavrnil dostop do Poročila o nadzoru, vezanega na izvrševanje kazenske sankcije za…...
V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ ugotavlja, da dokumenti, na katere se nanaša zahteva prosilke, izvirajo z delovnega področja organa, saj organ na podlagi 212. člena Zakona izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju: ZIKS-1) opravlja nadzorstvo glede zakonitega ravnanja z obsojenci, skladno s 125. členom Pravilnika o izvrševanju kazni zapora pa podajo delavci organa pisno poročilo o opravljenem nadzorstvu, ki ga pošljejo Upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij in zavodu za prestajanje kazni zapora. Postopek za pomilostitev po uradni dolžnosti pa skladno s 5. členom Zakona o pomilostitvi začne minister, pristojen za pravosodje, ki skladno s 16. členom citiranega zakona predloži predsedniku republike poročilo o navedbah prosilca, zbranih podatkih in mnenjih s predlogom ministra o pomilostitvi. Organ nadalje ugotavlja, da informacije, na katere se nanaša zahteva prosilke, obstajajo v materializirani obliki, ter da organ z njimi tudi razpolaga. Dokumenti, ki so v predmetnem postopku predmet odločanja organa, so: Poročilo o rednem nadzoru v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob, ki je bil opravljen na podlagi listinske dokumentacije, dostavljene dne 3. 2., 6. 2., 24. 2. in dne 6.3.2015, Odstop pomilostitvenega predloga, s predlogom (16. člen ZPom), št. 710-37/2015/7 z dne 23. 3. 2015, s prilogami: Pomilostitveno poročilo po uradni dolžnosti s predlogom, št. 710-37/2015/7 z dne 23.3.2015, sodbe in sklepi, potrdilo o kazenskih postopkih, izpisek iz kazenske evidence, mnenje Varuha človekovih pravic, št. 2.2. - 45/2014-183-HO z dne 18. 3. 2015, mnenje Varuha človekovih pravic po 25. členu ZVarCP, št. 2.2. - 45/2014 - 106 – HO z dne7. 11.2014, mnenje Varuha človekovih pravic, št. 2.2. - 45/2014 - 122 - HO z dne 25. 11. 2014, dopis, št. 161-1/2010-1 (0821) z dne 20. 4. 2010, naslovljen na vse zavode za prestajanje kazni zapora, dislocirane oddelke in prevzgojni dom, v zvezi z Navodilom o oddaji urina in izvedbi kontrolnega preizkusa ter strokovnimi navodili za obravnavo zaprtih oseb uživalcev drog. Strokovno navodilo za obravnavo zaprtih oseb, odvisnikov od prepovedanih drog, št. 161-1/2010-2 (0821) z dne 20. 4. 2010, Navodilo o oddaji urina in izvedbi kontrolnega preizkusa, št. 161-1/2010-2 (0821) z dne 20. 4. 2010, Odločba, št. 720-610/2014/12 228005 z dne 29. 5. 2014, Odločba, št. 720-610/2014/13 228005 z dne 30. 5. 2014, Predlog za izvršitev preostanka izrečene kazni v zavodu, št. 720-610/2014/14 228005 z dne 30. 5.2014, Uradni zaznamek, št. 720-610/2014/17 z dne 26. 5. 2014. Glede na navedeno je organ ugotovil, da so izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja. Nadalje je ugotavljal, ali gre v zvezi z zahtevo prosilke za informacije javnega značaja, ki so prosto dostopne, ali pa je podana katera izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacije lahko zavrne. Določba 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V skladu z določbo prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Organ je po pregledu zahtevanih dokumentov ugotovil, da zahtevane informacije vsebujejo številne osebne podatke, ki se prepletajo skozi vsebino vseh zahtevanih dokumentov, z izjemo dopisa, št. 161-1/2010-1 (0821) z dne 20. 4. 2010, naslovljenega na vse zavode za prestajanje kazni zapora, dislocirane oddelke in prevzgojni dom, v zvezi z Navodilom o oddaji urina in izvedbi kontrolnega preizkusa ter Strokovnimi navodili za obravnavo zaprtih oseb uživalcev drog, Strokovnega navodila za obravnavo zaprtih oseb, odvisnikov od prepovedanih drog, št. 161-1/2010-2 (0821) z dne 20. 4. 2010 in Navodila o oddaji urina in izvedbi kontrolnega preizkusa, št. 161-1/2010-2 (0821) z dne 20. 4. 2010. Predmet zahteve prosilke sta namreč Poročilo o nadzoru, vezano na izvrševanje kazenske sankcije za ..in Predlog za pomilostitev za…., ki ga je minister podal po uradni dolžnosti, ki vsebujeta vrsto osebnih podatkov, ki se nanašajo na fizično osebo, na katero se nanaša zahteva prosilke, dokument Poročilo o rednem nadzoru v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob, ki je bil opravljen na podlagi listinske dokumentacije, dostavljene dne 3. 2., 6. 2., 24. 2. in dne 6. 3. 2015 pa, poleg osebnih podatkov fizične osebe, na katero se nanaša zahteva prosilke, tudi osebne podatke štirih ostalih obsojencev, pri čemer organ pojasnjuje, da navedeno poročilo v tem delu ni predmet obravnave zahteve prosilke, saj je prosilka v zahtevi za posredovanje informacije javnega značaja izrecno zahtevala zgolj poročilo o nadzoru, vezano na izvrševanje kazenske sankcije za …. Navedeni dokumenti tako vsebujejo ime in priimek navedene fizične osebe, njegov EMŠO, prebivališče in podatke o njegovem osebnem stanju, podatke o sodni odločbi, ki se izvršuje, ostale podatke o obsojencu med prestajanjem kazni, podatke iz kazenske evidence in podatke o kazenskih postopkih fizične osebe, okoliščine zadeve in kronološki pregled prestajanja kazni zapora fizične osebe, na katero se nanaša zahteva prosilke ter ukrepe v tem konkretnem primeru prestajanja kazni zapora. Organ ugotavlja, da v skladu z 31. členom ZIKS-1 zaradi uresničevanja zakonitega in strokovnega izvrševanja kazenskih sankcij zavod zbira, obdeluje, shranjuje in vodi zbirko podatkov o obsojencih na prestajanju kazni zapora. Zbirka podatkov iz navedenega člena obsega: podatke o identiteti obsojenca in o njegovem osebnem stanju; podatke o ožjih družinskih članih obsojenca; podatke o sodni odločbi, ki jo je treba izvršiti oziroma ki se izvršuje; podatke o obsojencu, ki se zbirajo med prestajanjem kazni zapora. V 38. členu ZIKS-1 je nadalje določeno, da se osebni podatki iz zbirke podatkov o obsojencih shranjujejo in uporabljajo, dokler je obsojenec na prestajanju kazni zapora. Po prestani kazni ali odpustu obsojenca s prestajanja kazni zapora se podatki arhivirajo in se hranijo trajno. Dostop do podatkov iz prvega odstavka 38. člena ZIKS-1 je dopusten le upravljavcu zbirke podatkov oziroma osebi, ki jo upravljavec pooblasti, osebam, ki so pooblaščene za nadzor nad delom zavodov, in osebi, na katero se podatki nanašajo. Ugotovitve, ki se zbirajo med izvrševanjem kazni zapora, niso dostopne osebi, na katero se nanašajo, če bi seznanitev s temi ugotovitvami lahko negativno vplivala na delo z njo. Podatki iz prvega in tretjega odstavka 38. člena ZIKS-1 so po zakonski rehabilitaciji dostopni le osebi, na katero se ti podatki nanašajo. Zakonodajalec je izrecno določil tudi uporabo navedenih osebnih podatkov. Tako lahko osebne podatke iz zbirke podatkov o obsojencih uporabljajo pooblaščeni delavci uprave in ministrstva, pristojnega za pravosodje, za izvrševanje z zakonom določenih nalog. Delavci uprave so dolžni varovati kot uradno tajnost podatke o obsojencih, za katere zvedo pri opravljanju uradnih dolžnosti. Organ kot upravljavec zbirke podatkov obsojencev lahko posreduje drugim uporabnikom podatke iz te zbirke le, če so za njihovo uporabo pooblaščeni z zakonom ali na podlagi pisne privolitve ali zahteve posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Navedena zakonska ureditev, z jasno določenimi pogoji, kdaj in v katerih primerih je možen dostop do podatkov iz zbirke podatkov obsojencev, nedvomno kaže na subtilnost podatkov, ki so vsebovani v navedeni evidenci. Povsem jasno je torej določeno v zakonu, kdo oziroma kateri državni organ je pristojen voditi podatke o posamezniku ter vrsta osebnih podatkov, ki se zbirajo oziroma vodijo izključno za namen uresničevanja zakonitega in strokovnega izvrševanja kazenskih sankcij. ZVOP-1 nadalje podatke iz kazenske evidence, kamor sodijo tudi zbirke osebnih podatkov po ZIKS-1, uvršča v področje občutljivih osebnih podatkov in jih kot take postavlja pod strožji režim zaščite. 19. točka 6. člena ZVOP-1 namreč kot občutljive osebne podatke določa podatke o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu v kazensko evidenco ali izbrisu iz nje ali evidence, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške. Skladno s tretjim odstavkom 250. člena ZIKS-1 se podatki iz kazenske evidence dajejo le za neizbrisane obsodbe sodišču, državnemu tožilstvu, policiji za potrebe kazenskih postopkov, ki tečejo zoper prej obsojeno osebo, organom, pristojnim za izvrševanje kazenskih sankcij, in pristojnim organom, ki sodelujejo v postopku za podelitev amnestije, pomilostitve ali za izbris obsodbe. Na podlagi navedenega organ ugotavlja, da zahtevana dokumentacija vsebuje varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker je organ ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke, je v nadaljevanju presojal, ali je možen t. i. delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ. Organ je v konkretnem primeru ugotovil, da v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa ni mogoče omogočiti dostopa do zahtevanih informacij, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke, saj jih glede na vsebino postavljene zahteve ni mogoče izločiti iz dokumenta, na način, ki ne bi ogrozil njihove zaupnosti. Organ poudarja, da vsi zahtevani dokumenti, ki so predmet zahteve, razen dokumentov, glede katerih je organ prosilki omogočil dostop, predstavljajo varovane osebne podatke in s tem izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Z izbrisom vseh varovanih osebnih podatkov, dokumenti ne bi imeli več svoje vsebine, zato bi bil dostop do njih tudi nesmiseln. Organ v zvezi z navedenim poudarja tudi, da je prosilka zahtevala dokumentacijo o posamezniku, ki ga je opredelila z imenom in priimkom ter v tej povezavi navaja tudi stališče Upravnega sodišča Republike Slovenije v sodbi I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, v kateri je sodišče zapisalo: »Sodišče tudi meni, da delni dostop do zahtevanih dokumentov v tem primeru ni mogoč, saj glede na zadevo, iz dokumentacije ni mogoče izločiti ali prekriti vsebine podatkov, ne da bi se s tem ogrozila njihova zaupnost. Dejstvo je namreč, da je tožnik zahteval podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, zato tudi pokritje imena, priimka, naslova stalnega prebivališča in rojstnega datuma poškodovanca, ne more prikriti njegove prepoznavnosti.«. Takšno stališče je zavzel tudi Informacijski pooblaščenec npr. v odločbi št. 090-180/2014, 090-136/2014 in 090-175/2012/17. Glede na navedeno tako v predmetnem postopku z institutom delnega dostopa ni mogoče omogočiti dostopa do zahtevanih informacij. Prosilka je vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Prosilka se mora zavedati, da ji je organ v zvezi z dokumenti iz prve točke izreka te odločbe omogočil dostop in ne tudi ponovne uporabe kot je npr. spletna objava dokumentov.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilka dne 19. 5. 2015 pri organu vložila pritožbo. V pritožbi je navedla, da se ne strinja z odločitvijo organa, saj meni, da stališče organa, da s prekritjem osebnih podatkov na dokumentih ni zajamčena zaupnost, ne vzdrži, saj mora organ po zakonu zgolj poskrbeti, da se izločijo iz dokumenta vsi osebni podatki oziroma vsebina podatkov, ki bi ogrožala element zaupnosti. Prosilka navaja, da prilaga pooblastilo, s čimer odpade argument organa, da nima pisne privolitve, na katerega se podatki nanašajo. Prosilka navaja, da organ z zavrnitvijo dostopa do zahtevanih informacij onemogoča uveljavljanje pravnega interesa.
Organ je pritožbo prosilke kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 22. 5. 2015, št. 090-20/2015/7, s prilogami, poslal v odločanje IP.
Pritožba ni utemeljena.
IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, kar pa seveda ne pomeni, da so vse tovrstne informacije tudi prosto dostopne. Sporno je vprašanje, ali je v obravnavanem primeru podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je v zavrnilnem delu izpodbijane odločbe skliceval organ.
IP poudarja, da ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Varstvo po ZVOP-1 in posebnih predpisih tako uživajo le tisti osebni podatki, ki jih lahko opredelimo kot t.i. varovane osebne podatke. Osebni podatek je v skladu z definicijo 1. točko 6. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, kar pomeni, da je podatek v zvezi z izvrševanjem kazenske sankcije za konkretnega posameznika nedvomno njegov osebni podatek, na podlagi katerega je oseba določljiva.
V skladu s prvim odstavkom 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju (kamor sodi tudi organ) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki se v skladu s 16. členom ZVOP-1 lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače.
Kot je podrobno pojasnil in poudaril že organ v izpodbijani odločbi, predstavlja ZIKS-1 pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov, ki so predmet zahteve. Organ, kot upravljavec zahtevanih informacij, mora ravnati v skladu z navedeno zakonodajo, ki v členih 38., 39. in 250.a ZIKS-1 izrecno določajo, komu in za kakšen namen ter pod kakšnimi pogoji se lahko podatki o obsojencih posredujejo oziroma obdelujejo, med katerimi pa ni podlage za posredovanje zahtevanih informacij kot informacij javnega značaja. Razkritje in dajanje na razpolago namreč prav tako pomeni obdelavo osebnih podatkov, za katero mora imeti upravljavec podlago v zakonu, ki pa jo ZIKS-1 ne daje. Povedano drugače, da bi organ v konkretnem primeru prosilki lahko posredoval zahtevane podatke, bi moral imeti podlago v zakonu, ki pa je IP ni našel.
Organ je torej po mnenju IP pravilno odločil, da bi posredovanje zgoraj navedenih informacij, predstavljalo kršitev zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, kar predstavlja izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Glede navedb prosilke, da bi moral organ na zahtevanih dokumentih zgolj izvesti delni dostop ter na ta način poskrbeti za varovane osebne podatke, IP poudarja, da v konkretnem primeru t. i. instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) ni mogoče uporabiti, kar je pravilno odločil tudi organ. Prosilka je namreč zahtevala informacije za konkretnega posameznika, zato se s prikritjem varovanih osebnih podatkov ne bi mogla prekriti prepoznavnost posameznika. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča RS, ki je v sodbi z opr. št. IU 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014 navedlo, da v primeru, ko prosilec zahteva podatke za točno določenega posameznika, anonimizacija ni mogoča, saj se s prikritjem imena in priimka, naslova in rojstnega datuma, ne more prekriti prepoznavnost posameznika.
Ker je prosilka pritožbi priložila pooblastilo osebe, na katero se podatki nanašajo, da jo prosilka zastopa v vseh primerih in ščiti njen pravni interes, za katerega prosilka meni, da v smislu drugega odstavka 39. člena ZIKS-1, predstavlja zadostno pravno podlago za posredovanje informacij javnega značaja, se je IP v nadaljevanju opredelil tudi do tega vprašanja, ne glede na to, da je bilo omenjeno dejstvo izpostavljeno šele v pritožbi, in sicer zaradi lažjega razumevanja postopka po ZDIJZ
V drugem odstavku 39. člena ZIKS-1 je določeno, da upravljavec zbirke podatkov obsojencev posreduje drugim uporabnikom podatke iz te zbirke, če so za njihovo uporabo pooblaščeni z zakonom ali na podlagi pisne privolitve ali zahteve posameznika, na katerega se podatki nanašajo. IP ugotavlja, da omenjeno pooblastilo ni zapisano na način, da bi ga lahko razumeli kot dovoljenje za razkritje osebnih podatkov kot informacij javnega značaja (v smislu zgoraj navedene določbe), temveč zgolj kot pooblastilo za razkritje podatkov prosilki. Slednje dejstvo pa je v postopku po ZDIJZ irelevantno. IP pojasnjuje, da je treba postopek po ZDIJZ ločiti od drugih postopkov, konkretno od postopka v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij, v katerem imajo stranke tega postopka in njihovi pooblaščenci drugačne pravice kot v postopku po ZDIJZ. V postopku po ZDIJZ je presoja vezana izključno na vprašanje, ali zahtevane informacije (delno ali v celoti) predstavljajo informacijo javnega značaja za vse, ne glede na pravice in vedenje prosilke. Kaj je prosilki poznano in kakšne pravice ima v razmerju do varovanih osebnih podatkov, ki so predmet presoje, je za postopek po ZDIJZ irelevantno. Dolžnost organa in IP je, da v postopku po ZDIJZ vselej varuje varovane osebne podatke, zato ni mogoče slediti navedbam prosilke, da priloženo pooblastilo predstavlja pravno podlago za njihovo razkritje kot informacije javnega značaja.
Ker je prosilka v pritožbi tudi izpostavila, da zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij, zanjo pomeni onemogočanje uveljavljanja pravnega interesa pri dokazovanju nezakonitosti, IP še posebej poudarja, da v tem primeru ne gre za tehtanje med pravico prosilke (oziroma osebe, ki jo zastopa), ki jo zasleduje glede izvrševanja kazenske sankcije in pravico do varstva osebnih podatkov, ker se v postopku dostopa do informacij javnega značaja ne izhaja iz individualne pravice vsakokratnega konkretnega prosilca, temveč iz pravice vsakogar, da izve za informacijo javnega značaja in pravico do varstva osebnih podatkov. V tem primeru je IP odločil, da je treba pravico do varstva osebnih podatkov glede podatkov iz kazenske evidence zaščititi pred prostim dostopom. Kot brezpredmetno je zato treba ovreči prosilkino navedbo, da ima pooblastilo osebe, na katero se varovani osebni podatki nanašajo, saj individualne pravice prosilke, kor rečeno, v postopku po ZDIJZ niso pravno relevantne. Je pa tovrstna pravica relevantna v drugih postopkih npr. pri pravici do vpogleda v lastne osebne podatke po 30. in 31. členu ZVOP-1 (pravica posameznika do seznanitve in postopek), ki daje stranki nedvomno več oziroma drugačne pravice kot ZDIJZ.
Ker je IP ugotovil, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, je pritožba prosilke neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi 1. odstavka 248. čl. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka informacijske pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka