+-Datum: 25.06.2015 Številka: 090-142/2015 Kategorije: Osebni podatek POVZETEK: Prosilka je zahtevala informacije v zvezi z najemnikom določenega groba in v njem pokopanimi umrlimi osebami, ker je želela dokazati, da v predmetnem grobu ni pokopana oseba, ki je zapisana na spominski plošči. Organ ji je omogočil delni dostop do zahtevanih dokumentov s prekritimi osebnimi podatki. IP je pritožbo zavrnil in potrdil odločbo organa, ker zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke živih in umrlih oseb, ki pa predstavljajo varovane osebne podatke.ODLOČBA: Številka: 090-142/2015/2Datum: 26. 6. 2015Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14 in 19/15 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in 2. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi… (v nadaljevanju prosilka) zoper odločboKomunale Trebnje, d.o.o., Goliev trg 9, 8210 Trebnje (v nadaljevanju organ), št. 2848/2015, vročeno dne 30. 4. 2015 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:
Pritožba prosilke zoper odločbo Komunale Trebnje, d.o.o., št. 2848/2015 se zavrne.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:Prosilka je dne 27. 3. 2015 pri organu po elektronski pošti vložila zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri je navedla, da želi prejeti dokumente v digitalni obliki na e-naslov: … ali po pošti na naslov: … (ali …). Prosilka želi prejeti kopije dokumentov, iz katerih izhaja, kdo je na pokopališču pri cerkvi Sv. Marjete v Grmu - grob na novem pokopališču od vežice proti cerkvi … vrsta, … grob z zahodne strani, katerega zemljiška parcela št. … v k.o. … je v lasti Občine Trebnje:- najemnik groba, s številko in vsebino najemne pogodbe in od kdaj je veljavna,- oznaka groba (vsak grob ima opisno oznako oz. šifro),- kdo plačuje najemnino in od kdaj,- kdo je izdal soglasje za postavitev nagrobnega spomenika,- kdo vodi evidenco katere osebe so v tem grobu pokopane, prosim za seznam,- kdo preverja resničnost podatkov napisanih na nagrobnem spomenikuOrgan je pri reševanju zadeve v skladu s 15. členom ZDIJZ v povezavi z 48. členom ZUP pozval najemnika groba, kot stranskega udeleženca k izjasniti glede zahteve v delu, v katerem so zahtevane informacije vsebovane v najemni pogodbi. Najemnik se na poziv ni odzval.Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 2848/2015, s katero je zahtevi prosilke delno ugodil. Ugotovil je, da razpolaga z dokumenti, iz katerih je moč razbrati nekatere zahtevane podatke, in sicer, da ima v posesti:- najemno pogodbo z dne 3. 12. 2012 sklenjeno z najemnikom v zahtevi navedenega groba (pogodba o najemu groba št. 369 z dne 3. 12. 2012; v nadaljevanju najemna pogodba); - izpisek iz poslovnih knjig za predmetnega najemnika (izpisek iz poslovnih knjig za najemnika groba št. 369; v nadaljevanju izpisek iz poslovnih knjig); - pokopališki kataster z navedbo oseb, pokopanih v predmetnem grobu (kopija dela pokopališkega katastra za grob št. 369; v nadaljevanju kopija pokopališkega katastra). Nadalje je organ ugotovil, da iz opredeljenih dokumentov izhajajo osebni podatki, za katere velja izjema 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz najemne pogodbe izhajajo ime in priimek, naslov, davčna številka ter podpis najemnika groba, ki po presoji organa predstavljajo osebni podatek, katerega na podlagi določb ZDIJZ ni mogoče posredovati prosilcu. Organ je nadalje ugotovil, da zahtevana informacija, kdo plačuje najemnino in kdaj, izhaja iz izpiska poslovnih knjig za predmetnega poslovnega partnerja. Ker iz izpiska izhaja ime, priimek in naslov poslovnega partnerja, ki po presoji organa predstavljajo varovane osebne podatke, teh podatkov ni dopustno razkriti. Zahtevana informacija, kdo vodi evidenco in katere osebe so pokopane v omenjenem grobu, izhaja iz posameznih vložkov za posamezni grob, v evidenci, ki se vodi pri organu. Iz vložka za grob št. 369 izhaja ime in priimek ter datum smrti osebe pokopane v grobu in ime in priimek najemnika. Navedeni podatki predstavljajo varovane osebne podatke, ki jih po mnenju organa ni dopustno razkriti. Organ je presodil, da je dostop do opredeljenih dokumentov dopustno omogočiti pod pogoji delnega dostopa v skladu s 7. členom ZDIJZ, zato je varovane osebne podatke v dokumentih prekril. Glede zahtevanega soglasja za postavitev nagrobnega spomenika (četrta alineja zahteve) je organ pojasnil, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, ker postopek postavitve nagrobnega spomenika poteka prek odmere na terenu, tako da spomenik ne sega prek meja grobnega prostora. Glede zahtevanih informacij o tem, kdo preverja resničnost napisov na nagrobnem spomeniku, organ pojasnjuje, da takšna obveznost za organ ne izhaja iz področne zakonodaje in predpisov, zato organ teh podatkov tudi ne preverja.Prosilka se je zoper odločbo pravočasno pritožila. V pritožbi navaja, da iz odločbe ne izhaja datum izdaje odločbe. Prosilka v nadaljevanju navaja, da je organ z izdajo zavrnilne odločbe domnevno kršil več zakonskih zahtev področne zakonodaje pokopališke dejavnosti, Ustavo RS in Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). Prosilka ne ugovarja ugotovitvi, da organ ne razpolaga z zahtevanim soglasjem za postavitev nagrobnega spomenika (četrta alineja zahteve). V zvezi s tem navaja domnevno kršitev 24. in 39. čl. Odloka o pokopališkem redu v Občini Trebnje in 5. čl. pogodbe o najemu groba št. 369, po kateri mora najemnik pred pričetkom gradnje oziroma spremembo spomenika pridobiti ustrezna pisna navodila oziroma soglasje za izvedbo v skladu z določbami ustreznega občinskega odloka o pokopališkem redu. Prosilka nadalje oporeka pravilnosti oziroma točnosti podatkov, ki izhajajo iz izpiska iz poslovne knjige. Prosilka v nadaljevanju navaja, da je svoje zaprosilo o posredovanju podatkov naslovila tudi na Občino Trebnje in da je od župana prejela neprimeren odziv. Prosilka oporeka tudi odločitvi organa glede uporabe izjeme varstva osebnih podatkov na podlagi 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. V zvezi s tem prosilka navaja več argumentov. Po mnenju prosilke se neodzivnost osebe, ki bi lahko podala privolitev k razkritju svojih osebnih podatkov, lahko šteje za podajo potrebne osebne privolitve. Prosilka dalje utemeljuje, da je do seznanitve z osebnimi podatki, ki so navedeni v zahtevanih dokumentih, skupaj s svojima mladoletnima otrokoma, upravičena na podlagi 23. čl. ZVOP-1. Prosilka pojasni, da so na nagrobnem spomeniku predmetnega groba št. 369, zapisana imena treh oseb in sicer, …, prosilkin tast, njegova hči, … in njegov sin …, ki je prosilkin pokojni mož. Zapuščinska postopka za moža in tasta po navedbah prosilke do dne vložitve predmetne pritožbe še nista zaključena. Prosilka nadalje navaja, da prosilkin mož ni pokopan v predmetnem grobu, temveč na drugem kraju. Iz navedb izhaja, da v zapuščinskih postopkih tako po možu, kot tudi po tastu, prosilka s svojima mladoletnima otrokoma nastopajo v vlogi dedičev. Po mnenju prosilke, so v postopku po ZDIJZ upravičeni do razkritja osebnih podatkov obeh navedenih oseb, če se ti nahajajo v zahtevanih dokumentih. Slednje utemeljuje na podlagi določb 23. člena ZVOP-1, ki med drugim določa pogoje za posredovanje podatkov umrlih oseb njihovim dedičem, če ti izkažejo pravni interes in drugim osebam, če umrli posameznik ni prepovedal teh osebnih podatkov. Prosilka v navedbah zatrjuje, da nastopa v zapuščinskih postopkih tako po svojem možu, kot po tastu (skupaj s svojima mladoletnima otrokoma) kot zakonita dedinja ter da ima na podlagi navedene določbe ZVOP-1, pravico dostopati do zahtevanih dokumentov. Pritožba ni utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.1. Opredelitev do pritožbenih navedbProsilka navaja, da iz odločbe ne izhaja datum izdaje odločbe. IP ugotavlja, da iz odločbe sicer res ne izhaja datum izdaje odločbe in da je datum izdaje odločbe pomembna sestavina odločbe, vendar pa odprava takšne pomanjkljivosti v konkretnem primeru, ne bi mogla pripeljati do drugačne odločitve o zadevi, zato kršitev po presoji IP ni bistvena. Odpravljena je lahko z izdajo sklepa o popravi pomot v odločbi na podlagi 223. čl. ZUP. Iz navedenega razloga je IP na podlagi 2. odst. 248. čl. ZUP, odločil kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.Prosilka v pritožbi svojo upravičenost dostopa do zahtevanih dokumentov na podlagi ZDIJZ, utemeljuje na različnih predpisih področne zakonodaje pokopališke dejavnosti, Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99; v nadaljevanju URS) in ZVOP-1. Iz zahteve tudi izhaja, da je prosilka zahtevala informacije na podlagi ZDIJZ, ZVOP-1, Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84, Uradni list RS, št. 26/90 in 2/04 – ZZdrI-A; v nadaljevanju ) ZPPDUP, Ustave RS, Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO; v nadaljevanju ZLS) in Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US in 92/14 – odl. US; v nadaljevanju ZP). Ker v konkretnem pritožbenem postopku IP preverja zakonitost izdane odločbe v postopku po ZDIJZ, je za utemeljitev upravičenosti dostopa do informacij javnega značaja irelevantno ali je prosilka do zahtevanih podatkov upravičena tudi na drugih pravnih podlagah. V zvezi z argumenti, ki izhajajo iz ZVOP-1 in so v povezavi z izjemo varstva osebnih podatkov, ki jo kot razlog za zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij javnega značaja predvideva ZDIJZ v 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, se IP opredeljuje v relevantnem delu obrazložitve.Prosilka nadalje oporeka tudi pravilnosti oziroma resničnosti podatkov, ki izhajajo iz izpisov iz poslovne knjige. V zvezi s tem IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku po ZDIJZ, IP ne more presojati pravilnosti oziroma resničnosti zapisov, ki izhajajo iz zahtevanih dokumentov. Takšno stališče izhaja iz prakse IP, saj se v postopku po ZDIJZ lahko ugotavlja le, ali zahtevana informacija izpolnjuje kriterije za obstoj informacije javnega značaja in ali jo je dopustno razkriti. Pri tem pa ni stvar presoje IP resničnost vsebine, ki izhaja iz zahtevanega dokumenta (glej tudi odločbo IP št. 090-293/2014, z dne 9. 3. 2015). Prosilka v nadaljevanju navaja, da je svoje zaprosilo o posredovanju podatkov naslovila tudi na Občino Trebnje in da je od župana prejela neprimeren odziv. Ker je organ v konkretnem pritožbenem postopku podjetje Komunala Trebnje d.o.o., so navedbe prosilke v zvezi z odzivi drugih organov, na katere so bile naslovljene podobne zahteve, v konkretnem postopku, irelevantne.2. Opredelitev do obstoja zahtevanih dokumentovIz definicije informacije javnega značaja je (1. odst. 4. čl. ZDIJZ) izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati in3. nahajati se mora v materializirani obliki.V konkretnem primeru je prosilka zahtevala poleg dokumentov, do katerih ji je bil po odločbi omogočen delni dostop (najemna pogodbe, izpisek iz poslovnih knjig in kopije pokopališkega katastra), še soglasje za postavitev nagrobnega spomenika - četrta alineja zahteve in informacijo o tem, kdo preverja resničnost podatkov napisanih na nagrobnem spomeniku – šesta alineja zahteve. V zvezi z navedenimi dokumenti je organ pojasnil, da z njimi ne razpolaga, čemur pa prosilka v pritožbi ne oporeka. Prosilka v zvezi z zahtevanim soglasjem zgolj ugotavlja, da dejstvo, da organ ne razpolaga s soglasjem, pomeni, da sta najemnik in organ kršila 5. člen najemne pogodbe, organ pa še 24. in 39. člen Odloka o pokopališkem redu v Občini Trebnje. Prosilka tudi ne oporeka obrazložitvi organa, da ne preverja resničnosti podatkov, zapisanih na nagrobnem spomeniku, ker takšne obveznosti ne predpisujejo področni predpisi. Posledično, ker prosilka v pritožbi ne ugovarja ugotovitvam organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, je IP štel, da se s tako ugotovljenim dejanskim stanjem strinja in zato ni nadalje preverjal resničnosti navedenih dejstev. IP namreč v skladu s 1. odst. 247. čl. ZUP, odločbo preizkusi v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. Ker v tem delu pritožnik odločbe organa ne izpodbija, IP ugotavlja, da je odločba organa v tem delu postala dokončna s pretekom 15 dnevnega roka za vložitev pritožbe od vročitve odločbe. V nadaljevanju se IP opredeljuje do zakonitosti izdane odločbe glede pravilne uporabe izjeme varstva osebnih podatkov na podlagi 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.3. Glede izjeme varstva osebnih podatkov (3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ)V predmetni odločbi je organ prosilki omogočil delni dostop na podlagi 7. čl. ZDIJZ, zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov na podlagi 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, in sicer do naslednjih zahtevanih dokumentov:- najemne pogodbe- izpiska iz poslovnih knjig- kopije pokopališkega katastra.3.1 Ali iz navedenih dokumentov izhajajo osebni podatki v smislu ZVOP-1?V navedenih dokumentih je organ ugotovil obstoj izjeme 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, po kateri organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Varstvo osebnih podatkov ureja ZVOP-1, ki v 6. čl. določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljenih v 8. in 10. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. Organ je v konkretnem primeru ugotovil, da iz zahtevanih dokumentov izhaja več osebnih podatkov, ki v smislu ZVOP-1 predstavljajo osebne podatke. Po mnenju IP je organ je pravilno ugotovil, da iz najemne pogodbe izhajajo ime, priimek, naslov, davčna številka ter podpis, ki v smislu ZVOP-1 predstavljajo osebne podatke. Prav tako je organ pravilno ugotovil, da iz izpisa iz poslovnih knjig za posameznega poslovnega partnerja izhaja ime, priimek in naslov poslovnega partnerja, ki prav tako predstavlja osebni podatek v smislu navedene definicije iz ZVOP-1. Nadalje IP ugotavlja, da je organ prav tako pravilno ugotovil, da iz kopije dela pokopališkega katastra za grob 369 (vložek za grob 369), izhaja ime in priimek najemnika groba, kot tudi ime in priimek preminulega vključno z datumom smrti, kar tako po presoji organa, kot tudi po presoji IP predstavlja osebni podatek v smislu ZVOP-1. 3.2 Ali osebni podatki vsebovani v dokumentih predstavljajo osebne podatke, ki jih je dopustno razkriti? Iz določbe 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru uresničevanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. ZVOP-1 v 1. odst. 10. čl. ZVOP-1 določa, da se v zasebnem sektorju, (kamor v skladu s 23. tč. 6. čl. ZVOP-1 sodi tudi izvajalec gospodarske javne službe, torej tudi družba Komunala Trebnje d.o.o.), lahko obdelujejo osebni podatki, če tako določa zakon ali če je za obdelavo podana osebna privolitev posameznika. Ne glede na navedeni odstavek se v skladu z 2. odst. 10. čl. ZVOP-1 lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. Iz zahtevanih dokumentov izhajajo osebni podatki živečih in umrlih oseb. IP meni, da lahko osebne podatke živečih oseb tudi za namen dostopa do informacij javnega značaja v postopku po ZDIJZ, organ posreduje prosilcu le, če ima skladno z 9. členom ZVOP-1 za to ustrezno pravno podlago v zakonu. Organ navaja, da se najemnik v postavljenem roku ni odzval na njegov dopis, IP pa v zakonodaji tudi ni zasledil podlage, po kateri bi bilo te osebne podatke dopustno posredovati javnosti. Glede navedb prosilke, da neodziv najemnika groba v postopku pomeni njegovo soglasje, pa IP le dodaja, da temu stališču ni mogoče slediti. IP pojasnjuje, da je osebna privolitev na podlagi 14. tč. 6. čl. ZVOP-1, prostovoljna izjava volje posameznika, da se lahko njegovi osebni podatki obdelujejo za določen namen, in je dana na podlagi informacij, ki mu jih mora zagotoviti upravljavec po tem zakonu, pri čemer je osebna privolitev posameznika lahko pisna, ustna ali druga ustrezna privolitev posameznika. Iz navedenega torej izhaja, da zakon ne predpostavlja možnosti domneve, da je osebno privolitev mogoče podati tudi konkludentno, na primer na podlagi neodzivnosti na poziv za podajo osebne privolitve. Takšno tolmačenje ne bi bilo dopustno niti, če bi bilo v pozivu za podajo osebne privolitve zapisano, da neodziv šteje kot privolitev. Iz navedenega razloga torej ni dopustno tolmačiti, da posameznik s svojo neodzivnostjo podaja soglasje k razkritju lastnih osebnih podatkov v predmetnih dokumentih vsakomur, ki za njih zaprosi na podlagi ZDIJZ. Izhajajoč iz navedenega je organ po mnenju IP pravilno presodil, da za razkritje zahtevanih osebnih podatkov nima ustrezne pravne podlage in je zato dostop do dokumentov omogočil pod pogoji delnega dostopa skladno s 7. čl. ZDIJZ. V zvezi z razkritjem osebnih podatkov umrlih oseb, ki izhajajo iz zahtevanih dokumentov, je organ presodil, da njihovo razkritje ni dopustno, ker v ZVOP-1 ne obstaja ustrezna pravna podlaga za njihovo razkritje. Prosilka je takšni odločitvi ugovarjala, saj je po njenem mnenju kot zakonita dedinja (oziroma zakonita zastopnica svojih mladoletnih otrok, ki naj bi bili zakoniti dediči), do njih upravičena na podlagi 23. člena ZVOP-1. 2. odst. 23. čl. ZVOP-1 določa pogoje za posredovanje podatkov umrlih oseb njihovim zakonitim dedičem, če ti izkažejo pravni interes. Ker naj bi po navedbah prosilke vzapuščinskih postopkih, tako po možu, kot tudi po tastu, nastopala v vlogi zakonite dedinje (oziroma zakonite zastopnice zakonitih dedičev), je torej po njenem mnenju do razkritja osebnih podatkov umrlih, v skladu z navedeno določbo ZVOP-1, upravičena. V zvezi s tem IP pojasnjuje, da je postopek, ki ga predvideva 2. odst. 23. člen ZVOP-1, samostojen upravni postopek namenjen seznanitvi z osebnimi podatki umrlih, ko zakoniti dediči za to izkažejo pravni interes. Na drugi strani pa pravica dostopa do informacij javnega značaja omogoča vsakomur, ne glede na njegov pravni interes, da dostopa do informacij pod pogoji, ki jih določa ZDIJZ. Dejstvo, da posameznik lahko zahteva seznanitev z istimi informacijami po različnih pravnih podlagah, po mnenju IP ne more ustvarjati dodatnega razloga (oziroma izjeme od izjeme) za omogočanje dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ. Iz navedenega razloga je IP zavrnil pritožbo in odločil, kot izhaja iz 1. tč. izreka.Iz pritožbe tudi izhaja, da prosilka utemeljuje upravičenost do razkritja zahtevanih osebnih podatkov, ker umrli ni prepovedal njihovega razkritja. IP posledično sklepa, da se je prosilka sklicevala na določbo 3. odst. 23. čl. ZVOP-1. Na podlagi slednje lahko upravljavec osebnih podatkov, če zakon ne določa drugače, podatke umrlih oseb posreduje komurkoli, ki namerava te podatke uporabljati za zgodovinsko, statistično ali znanstveno-raziskovalne namene, če umrli posameznik ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov, oziroma če tega niso pisno prepovedali njegovi zakoniti dediči prvega ali drugega dednega reda. V zvezi s tem IP zgolj pripominja (to vprašanje ni bilo predmet njegove presoje, ker kot že pojasnjeno, je v konkretnem postopku odločal o dostopu do informacij javnega značaja in ne o upravičenosti konkretne prosilke do seznanitve z osebnimi podatki po ZVOP-1), da prosilka v ničemer ne izkazuje, da potrebuje zahtevane osebne podatke za zgodovinsko, statistično ali znanstveno-raziskovalne namene. Tudi iz prakse IP izhaja, da v konkretnih primerih, 3. odst. 23. čl. ZVOP-1 ne predstavlja ustrezne zakonske podlage v smislu 1. odst. 10. čl. ZVOP-1 za posredovanje osebnih podatkov umrlih oseb prosilcem po ZDIJZ (glej tudi odločbo IP št. 090-45/2014, z dne 8.10.2014 in odločbo št. 090-210/2012, z dne 8. 11. 2012). Iz navedenih razlogov IP ni ugotovil, da bi organ glede na ugotovljena dejstva nepravilno uporabil izjemo varstva osebnih podatkov na podlagi 3. tč. 1. odst. 6. čl. 4. SklepnoIP ugotavlja, da je bilo o zahtevi prosilke odločeno v skladu z zakonom, zato zatrjevane kršitve pravil materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka niso podane. IP je ugotovil, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, da pa te niso bistvene. Pritožbo prosilke je zato, na podlagi 2. odstavka 248. člena ZUP, v celoti zavrnil. IP ob tem opozarja, da je v konkretnem primeru očitno, da je prosilka zahtevala seznanitev z osebnimi podatki oseb, pokopanih v predmetnem grobu tudi na drugih pravnih podlagah, med drugim tudi na podlagi 2. odst. 23. čl. ZVOP-1. Po tej podlagi bi moral organ skladno z ZVOP-1, če so izpolnjeni pogoji iz navedenega 2. odst. 23. čl. ZVOP-1, zahtevane osebne podatke tudi posredovati stranki na njeno zahtevo. V nasprotnem primeru pa ima stranka v postopku po ZVOP-1 na voljo sodno varstvo v skladu s 34. členom ZVOP-1.V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor zoper to odločbo. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodil:Anže Novak, univ. dipl. prav. raziskovalec informacijskega pooblaščencaMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka
