Občina Dol pri Ljubljani - Direkcija RS za infrastrukturo
+ -Številka: 090-138/2015
Kategorije: Avtorsko delo, Osebni podatek
POVZETEK:Prosilka je od organa zahtevala posredovanje dokumentacije v zvezi z delno zaprtim mostom na glavni cesti Ljubljana – Litija. Organ je zahtevi prosilke delno ugodil tako, da ji je v delu v katerem zahtevani dokumenti predstavljajo avtorsko delo omogočil vpogled v dokumente in ni posredoval fotokopij dokumentov. Zoper odločbo je prosilka vložila pritožbo, ker zahtevane informacije niso avtorsko delo. IP je pritožbo prosilke zavrnil, ker je ugotovil, da sporni dokumenti predstavljajo avtorsko delo, materialna pravica reproduciranja pa na organ ni bila prenesena. IP je po uradni dolžnosti odpravil odločbo organa v delu v katerem organ ni uporabil materialnega predpisa, ki se nanaša na varovane osebne podatke.ODLOČBA:Številka: 090-138/2015/8
Datum: 16. 6. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 246. čl., 2. odst. 247. čl., 1. odst. 248. čl. in 1. odst. 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Občine Dol pri Ljubljani, Dol pri Ljubljani 1, 1262 Dol pri Ljubljani (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo, z dne 17. 4. 2015, št. 090-10/2015/6, Republike Slovenije, Ministrstva za infrastrukturo, Direkcije RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednji
S K L E P:
1. Pritožba prosilke se zavrže v delu, ki se nanaša na zahtevo za posredovanje avtorskih pogodb.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
in
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke se zavrne.
2. Odločba Direkcije RS za infrastrukturo št. 090-10/2015/6, z dne 17. 4. 2015, se po uradni dolžnosti delno odpravi v tretji točki izreka in se odloči: Organ je dolžan ob vpogledu v dokumentacijo:
A) PZI - rekonstrukcija, št. projekta 13-12, Most (LJ0145) čez Mlinski potok v Vidmu na G2-108/1181 Šentjakob - Ribče v km 3,900, mapa1/2, prekriti:
- ime, priimek, podpis odgovornega projektanta,
- ime, priimek, podpis odgovornega vodje projekta,
- ime, priimek. podpis sodelujočih inženirjev pri projektu,
- ime, priimek, podpis izdelovalca dokumentacije,
- ime, priimek, podpis odgovornega geodeta
- imena, priimke, podpise in telefonske številke oseb v soglasju k projektnim rešitvam št. 11502-LJ/147-BS
- imeni, priimka in podpisa dveh oseb v soglasju k projektnim rešitvam št. 514/2012
- osebne e-naslove v dokumentu št. 4202-105/2013/4, z dne 21. 1. 2014
B) PZI - rekonstrukcija, št. projekta 13-12, Most (LJ0145) čez Mlinski potok v Vidmu na G2-108/1181 Šentjakob - Ribče v km 3,900, mapa 2/2, prekriti:
- ime, priimek, podpis odgovornega projektanta,
- ime, priimek, podpis odgovornega vodje projekta,
- ime, priimek. podpis sodelujočih inženirjev pri projektu,
- ime, priimek, podpis izdelovalca dokumentacije,
- ime, priimek, podpis odgovornega geodeta
C) Elaborat o varnosti objekta »most čez Mlinski potok v Vidmu na G2-108/1181 Šentjakob - Ribče v km 3,900, prekriti:
- ime, priimek, podpis odgovornega projektanta,
- ime, priimek, podpis odgovornega vodje projekta,
- ime, priimek. podpis sodelujočih inženirjev pri projektu,
- ime, priimek, podpis izdelovalca dokumentacije,
- ime, priimek, podpis odgovornega geodeta
3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je z dopisom št. 3710-0004/2014-11, z dne 4. 3. 2015, na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je v zvezi z delno zaprtim mostom na glavni cesti Ljubljana – Litija (v kraju Videm) zahtevala posredovanje:
I. Dokumentacije, iz katere izhaja ocena stanja mostu
II. Dokumentacije, iz katere izhaja nujnost delne zapore mostu
III. Dokumentacije, iz katere izhajajo potrebni ukrepi (dela) za sanacijo mostu
IV. Dokumentacije, iz katere izhaja ocena stroškov sanacije mostu
V. Dokumentacije, iz katere izhaja kakšni so bili dosedanji stroški z zaporo mostu
VI. Dokumentacije, iz katere izhaja obseg prometa preko tega mostu in vpliv zapore na obseg prometa na lokalnih cestah
VII. plana sanacije z opredelitvijo časovnega poteka.
Organ je z dopisi št. 090-12/2015/3, 090-12/2015/4 in 090-12/2015/5, z dne 31. 3. 2015, pozval Zavod za gradbeništvo Slovenije (v nadaljevanju Zavod), IKB d.o.o. in IRMA d.o.o. k morebitni priglasitvi stranske udeležbe.
Na poziv organa je odgovoril Zavod z dopisom, z dne 13. 4. 2015, v katerem je navedel, da ima v internem aktu določilo, da so vsa poročila, certifikati, končne ocene, ekspertize, mnenja in revizijska poročila, last posameznega naročnika. Ker je naročnik organ, je vsa dokumentacija, ki jo je zanj izdelal Zavod, last organa. Ob tem je še navedel, da poročilo o pregledu projekta ne vsebuje poslovne skrivnosti, osebnih podatkov ali morebitne druge izjeme iz 6. čl. ZDIJZ, zato Zavod ne bo vstopil v postopek kot stranski intervenient.
Organ je zahtevi prosilke z odločbo št. 090-10/2015/6, z dne 17. 4. 2015, delno ugodil, tako da je prosilki v skladu s 7. čl. ZDIJZ (prekril je varovane osebne podatke) posredoval naslednje dokumente:
- Splošni podatki pregleda (Videm, Mlinski potok), Gradbeni inštitut - ZRMK d.o.o.,
- Predlog alternativnih ukrepov za omejitev prometne obtežbe na mostovih z dne 9. 1. 2014,
- Pregled objekta LJ0145 z dne 8. 9. 2004,
- Povzetek s predlaganimi ukrepi: Elaborat o varnosti objekta »most čez Mlinski potok v Vidmu na G«-108/1181 Šentjakob - Ribče v km 3,900«, maj-junij 2014,
- obračun cestne zapore januar 2015, z dne 31. 1. 2015,
- obračun cestne zapore februar 2015, z dne 28. 2. 2015,
- obračun cestne zapore, z dne 15. 3. 2015,
- obračun cestne zapore, z dne 30. 4. 2014,
- predračun cestne zapore, z dne 31. 5. 2014,
- predračun cestne zapore, z dne 30. 6. 2014,
- predračun cestne zapore, z dne 31. 7. 2014,
- obračun cestne zapore, z dne 31. 8. 2014
- obračun cestne zapore, z dne 31. 10. 2014,
- obračun cestne zapore september 2014, z dne 30. 9. 2014,
- obračun cestne zapore, z dne 15. 11. 2014,
- predračun cestne zapore, z dne 30. 11. 2014
- obračun cestne zapore december 2014.
V delu, ki se nanaša na dokumentacijo, iz katere izhaja obseg prometa preko mostu Ljubljana – Litija, v kraju Videm, je zahtevi ugodil na način, da jo je napotil na spletno stran organa: http://www.di.gov.si/si/delovna_podrocja_in_podatki/ceste_in_promet/podatki_o_prometu/
Nadalje je organ ugodil zahtevi tako, da je namesto posredovanja dokumentov v elektronski obliki, omogočil vpogled v naslednje dokumente:
- PZI - rekonstrukcija, št. projekta 13-12, Most (LJ0145) čez Mlinski potok v Vidmu na G2-108/1181 Šentjakob - Ribče v km 3,900, mapa1/2,
- PZI - rekonstrukcija, št. projekta 13-12, Most (LJ0145) čez Mlinski potok v Vidmu na G2-108/1181 Šentjakob - Ribče v km 3,900, mapa 2/2,
- Elaborat o varnosti objekta »most čez Mlinski potok v Vidmu na G2-108/1181 Šentjakob - Ribče v km 3,900.
Organ je ob pregledu dokumentacije namreč ugotovil, da ti dokumenti predstavljajo avtorsko varovano delo. Organ je za potrebe sanacije in varnosti objekta »Most (LJ0145) čez Mlinski potok v Vidmu na G2-108/1181 Šentjakob-Ribče v km 3,900« po postopku javnega naročila, kot naročnik z izvajalcem IKB d.o.o. sklenil pogodbo št. 2415-12-00297/0, z dne 21. 6. 2012 in kot naročnik izvajalcu IRMA d.o.o. izdal naročilnico št. N2431-14-0148, z dne 23.4.2014. Navedeni pogodba in naročilnica ne vsebujeta določb o prenosu avtorskih pravic. Za dosego namena pogodbe (to je: uspešno izgradnjo objekta v naravi) je potrebno na organ prenesti le materialno avtorsko pravico distribuiranja. Iz navedenega izhaja, da je bila, ob upoštevanju 75. čl. Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP), s sklenitvijo pogodbe na organ prenesena le materialna avtorska pravica distribuiranja, ne pa tudi materialna avtorska pravica reproduciranja. Organ ni zavezan kasneje, ko prejeme zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v obliki posredovanja fotokopij dokumentacije v elektronski obliki, ki je avtorskopravno varovana, od imetnika materialne avtorske pravice pridobivati materialno avtorsko pravico reproduciranja samo z namenom, da bi lahko zahtevi prosilke v celoti ugodil. Organ je zahtevo prosilke zavrnil v delu, ki se nanaša na dokumentacijo, iz katere izhaja vpliv zapore na obseg prometa na lokalnih cestah in plan sanacije mostu z opredelitvijo časovnega poteka, ker tovrstna dokumentacija ne obstaja, posledično pa organ z njo ne razpolaga.
Zoper odločbo organa je prosilka z dopisom št. 3710-0004/2014-18, z dne 5. 5. 2015, vložila pritožbo, v kateri je navedla, da vlaga pritožbo v delu, v katerem je organ zavrnil dostop do zahtevanih informacij oz. ni posredoval kopij zahtevanih listin. Nadalje je navedla, da predmetni projekt PZI in Elaborat ne predstavljata avtorskega dela, ker ne sodita v kategorijo del, ki jih določa 2. odst. 5. čl. ZASP. V zahtevanih PZI in Elaboratu namreč ni avtorskih prvin, saj ne gre za izvirne arhitekturne rešitve, pač pa le za inženirski načrt sanacije že obstoječega mostu, ki že sam po sebi nima nobenih avtorskih prvin, saj predstavlja le pravokoten premostitveni inženirski objekt na cesti. PZI in Elaborat pa povzemajo obstoječe stanje in v okviru tega (z istimi gradbenimi značilnostmi) obdelujejo samo sanacijo stanja. Projektanti PZI in pisci Elaborata tako niso avtorji, saj le na tehnični ravni obdelujejo projektne rešitve. Ob tem se je prosilka sklicevala na odločitev Vrhovnega sodišča v zadevi III Ips 110/99, ko je odločilo: »Sporne tehnične risbe oz. grafični prikazi povzemajo splošno sprejete in že dalj časa v gradbeni fiziki uveljavljene tehnične risarske rešitve skupaj s simbolnimi oznakami, ''šrafurami'', s katerimi se prikazuje funkcijo z risbami zajetih materialov. Zato glede izvirnosti predstavitve in sporočilnosti skice ne odstopajo od drugih tovrstnih skic, pri čemer pa je sploh namen teh skic, da jasno, nedvoumno in tehnično korektno prikažejo izbiro materialov glede na njihovo funkcijo ter izbrano zaporedje plasti, ko pri tem dejansko ponazarjajo tehnične rešitve na najbolj osnovni tehnični način. Zato je sodišče druge stopnje utemeljeno ugotovilo, da obravnavane tehnične risbe niso individualna, intelektualna stvaritev, kot se zahteva za avtorsko stvaritev (5. čl. ZASP).« Nadalje je prosilka navedla, da sta PZI dokumentacija in Elaborat zbirki načrtov, popisov, ocen itd., kar pomeni, da celo, če bi bil kakšen del teh dokumentov avtorsko delo, to ne more biti podlaga za zavrnitev posredovanja fotokopij vseh delov PZI ali Elaborata. Zavrniti bi bilo dopustno le zahtevo v delu, ki se nanaša na dejansko avtorsko delo. Teoretično torej le glede arhitekturnih načrtov, če bi ti dosegli nivo intelektualne stvaritve, v skladu z navedeno sodno prakso. Prosilka meni, da organ s projektanti ni sklenil avtorske pogodbe, ker je neobičajno, da bi se sklepala avtorska pogodba in ne pogodba o projektiranju. Sklepanje avtorske pogodbe bi bilo lahko kvečjemu navidezno, npr. zaradi zmanjšanja davčnih obveznosti ipd., kar pa tudi ni dopustno. Prosilka zato predlaga, da organ posreduje še avtorske pogodbe, na katere se sklicuje.
Organ je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-12/2015/8, z dne 12. 5. 2015, s prilogami, poslal v odločanje IP.
IP je z dopisoma št. 090-138/2015/3 in 090-138/2015/4, z dne 27. 5. 2015, v skladu s 4. odst. 246. čl. ZUP posredoval pritožbo prosilca podjetjema IRMA d.o.o. in I K B, d.o.o. v morebitni odgovor in določil rok osem dni, da se izrečeta o pritožbi in morebitnih novih dejstvih in dokazih.
IP je dne 28. 5. 2015 prejel klic predstavnika podjetja I K B, d.o.o., ki je navedel, da stranske intervencije ne namerava priglasiti.
Organ je na podlagi poziva IP, z dne 27. 5. 2015, z dopisom št. 090-12/2015/10, z dne 1. 6. 2015, posredoval dokumente, iz katerih je razvidna pravna podlaga naročila in plačila presojane dokumentacije, in sicer:
- pogodbo št. 2415-12-00297/0
- naročilnico št. N2431-14-0148, z dne 23. 4. 2014
- prikaz realizacije za račun št. 2431-14-06469
- račune, odredbe in plačila za leto 2012, predobremenitev 2415-12-000297
- račune, odredbe in plačila za leto 2013, predobremenitev 2415-12-000297
- račune, odredbe in plačila za leto 2014, predobremenitev 2415-12-000297
Ob tem je navedel, da v predmetni zadevi presojana dokumentacija ne predstavlja priloge h gradbenemu dovoljenju, ker se bo obravnavani most delal, kot vzdrževalna dela v javno korist na podlagi 18. čl. Zakona o cestah (Ur. l. RS, št. 109/10, 48/12 in 36/14 – odl. US; v nadaljevanju ZCes-1).
IP je, dne 8. 6. 2015, z organom opravil pogovor z namenom ugotoviti, ali je bila v zvezi z Elaboratom o varnosti objekta »most čez Mlinski potok v Vidmu na G2-108/1181 Šentjakob-Ribče v km 3,900 poleg izdane naročilnice št. N2431-14-0148, z dne 23. 4. 2014, z izvajalcem sklenjena tudi pogodba. Organ je pojasnil, da posluje bodisi tako, da sklene z izvajalcem pogodbo, bodisi tako da izda naročilnico. To pomeni, da ker je bila v zvezi s konkretnim naročilom izdana naročilnica, organ z izvajalcem ni sklenil pogodbe.
K sklepu:
Pritožba je delno nedovoljena.
V skladu s 133. čl. ZUP in v skladu z načelom dispozitivnosti lahko stranka v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), in sicer vse do odločitve oz. do izdaje odločbe na prvi stopnji (glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. U 1481/94-6, VS12074). Prosilka je podala zahtevo za posredovanje avtorskih pogodb šele v pritožbi zoper odločbo oz. je razširil svojo zahtevo po izdaji odločbe na prvi stopnji. Posledično pritožba v tem delu ni dovoljena in jo je moral IP, v skladu s 1. odst. 246. čl. ZUP, zavreči, kot to izhaja iz 1. tč. izreka tega sklepa.
K odločbi:
Pritožba ni utemeljena.
IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP je ugotovil, da se prosilka pritožuje le v delu, ki se nanaša na sledeče dokumente:
- PZI - rekonstrukcija, št. projekta 13-12, Most (LJ0145) čez Mlinski potok v Vidmu na G2-108/1181 Šentjakob - Ribče v km 3,900, mapa1/2,
- PZI - rekonstrukcija, št. projekta 13-12, Most (LJ0145) čez Mlinski potok v Vidmu na G2-108/1181 Šentjakob - Ribče v km 3,900, mapa 2/2,
- Elaborat o varnosti objekta »most čez Mlinski potok v Vidmu na G2-108/1181 Šentjakob - Ribče v km 3,900.
- dokumentacijo iz katere izhaja vpliv zapore na obseg prometa na lokalnih cestah
- plan sanacije z opredelitvijo časovnega poteka
1. Pojem informacije javnega značaja:
Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju URS) namreč v 2. odst. 39. čl. določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. čl. ZDIJZ je vsakomur (ne glede na interes) omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na Direkcijo RS za infrastrukturo, ki je nedvomno dolžna delovati tudi po ZDIJZ, saj sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. čl. ZDIJZ.
Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oz. definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oz. nematerializirano vsebino. V skladu s 4. čl. ZDIJZ je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
- da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru javnopravnih pristojnosti),
- da organ z njo razpolaga,
- da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Z vidika presoje obstoja informacije javnega značaja, kot izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, je IP ugotovil, da v skladu z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Ur. l. RS 91/2014 z dne 18.12.2014) sodi v delovno področje organa upravljanje glavnih in regionalnih cest ter kolesarskih poti, gradnja, nadgradnja, obnova in vzdrževanje javne železniške infrastrukture, ter druge naloge, določene z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo javno železniško infrastrukturo. Širše oz. celotno delovno področje organa pa določa ZDIJZ, po katerem delovno področje organa zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Upoštevaje navedeno vse zahtevane informacije, s katerimi organ razpolaga, nedvomno spadajo v delovno področje organa.
IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotovil, da ne obstajata dokumentacija, iz katere izhaja vpliv zapore na obseg prometa na lokalnih cestah in plan sanacije z opredelitvijo časovnega poteka. Organ je prosilcu dolžan posredovati le tiste informacije, ki že obstajajo v materializirani obliki, v obliki dokumentov (tako določa 4. člen ZDIJZ). Ker organ v okviru svojih delovnih nalog ni opravil analize vpliva zapore na obseg prometa na lokalnih cestah in plana sanacije z opredelitvijo časovnega poteka, z v tem delu zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. IP je ocenil, da ni razloga, da ne bi sledil prepričljivim navedbam organa in je ugotovil, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval v tem delu zahtevane informacije. Ker organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu s 4. čl. ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, je IP zaključil, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji v tem delu odločil pravilno in zakonito, zato je IP pritožbo prosilke, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Glede preostalih dokumentov, v zvezi s katerimi je prosilka podala pritožbo ni sporno, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti v materializirani obliki in da dokumenti izvirajo iz delovnega področja organa. Zahtevane informacije so v tem delu torej v skladu s 1. odst. 4. čl. ZDIJZ informacije javnega značaja. V konkretnem primeru je sporen zgolj način njihovega posredovanja, saj se organ sklicuje na dejstvo, da gre za avtorsko varovano delo, do katerega pa ima prosilec v skladu z določbami ZDIJZ zgolj pravico do vpogleda in ne tudi pravice do fotokopij.
2. Glede avtorskih pravic:
Ker je prosilec navajal, da sporna dokumentacija ni avtorsko delo, je IP preučil vsebino v tem delu zahtevane dokumentacije z namenom ugotoviti, ali ta v skladu s 5. čl. ZASP izpolnjuje predpostavke za avtorsko delo (individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost).
IP uvodoma poudarja, da sklenitev klasične pogodbe o naročilu avtorskega dela ni predpostavka za obstoj avtorskega dela. Bistvenega pomena za ugotovitev, ali določen dokument predstavlja avtorsko delo, je presoja izpolnjevanja predpostavk za obstoj avtorskega dela po ZASP (individualnost, intelektualnost, stvaritev, izraženost, področje ustvarjalnosti, Povzeto po Trampuž M., Oman B., Zupančič A., ZASP s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1997, str. 30-32.). IP je zato v nadaljevanju preverjal obstoj posameznih predpostavk glede spornih dokumentov. Nedvomno so v konkretnem primeru izpolnjeni kriteriji stvaritve, izraženosti in področja ustvarjalnosti. Kriterij stvaritve namreč pomeni, da gre za delo, ki ga je ustvaril človek (in ne npr. računalnik), kriterij izraženosti, da je delo izraženo v zunanjem svetu (npr. da je napisano na papir), kriterij področja ustvarjalnosti pa, da mora iti za delo, ki pripada eni izmed treh kategorij – znanost, književnost ali umetnost. V konkretnem primeru ni dvoma, da zahtevani dokument predstavlja delo s področja znanosti, ki je izraženo v pisni obliki in ga je ustvaril človek. Kriterij duhovnosti pomeni, da gre za delo človekovega duha, da se torej z njim izražajo misli, občutki ipd. avtorja. Bistveno je, da gre za delo posameznikovega intelekta (duha) in ne toliko fizičnega dela. Prav tako pa intelektualnost avtorskega dela opozarja na to, da gre pri avtorskem delu za t. i. nematerialno dobrino, ki ga je treba razlikovati od njegovih nosilcev (npr. papirja). Posledično gre za delo, ki se lahko pojavlja in izkorišča sočasno na različnih koncih sveta (ubikviteta), ne da bi bilo s tem izčrpano (neizčrpnost). IP je ugotovil, da je pri spornih dokumentih element duhovnosti izpolnjen. Ustvarjanje spornih dokumentov je namreč zahtevalo delo intelekta oz. duha avtorja in ni prevladovalo fizično delo. Zato je šlo nedvomno za izraz misli avtorja – avtor je moral uporabiti intelekt za oblikovanje svojih stališč, ki so navedena v spornih dokumentih, pri čemer je moral uporabiti svoje znanje in ustrezne metode tehnične argumentacije in pri ubeseditvi tega stališča iskati in uporabiti najbolj primerne izraze, ipd. Pri pripravi obravnavanih dokumentov je nedvomno prevladovalo duhovno ustvarjanje in ustvarjalec je moral uporabiti svoj intelekt za pripravo teh intelektualnih stvaritev. Prav tako lahko te dokumente hkrati uporabljajo različni uporabniki, ne da bi jih s tem izčrpali oz. zmanjšali. Za obravnavane dokumente torej nedvomno veljata tako ubikviteta kot neizčrpnost, pripravljeni pa so bili z uporabo intelekta oz. duha avtorja. Individualnost dela predstavlja značilnost, ki avtorsko delo ločuje od ostalih, avtorsko nevarovanih del, od drugih avtorsko varovanih del in hkrati od umetniške in kulturne dediščine, ki je last širše javnosti. Gre za zahtevo po tem, da ima delo vsaj še toliko izvirnih potez, da se še lahko uvršča med avtorska dela. Če torej avtor neodvisno od nekega drugega dela, ustvari svoje delo z individualnimi potezami, torej brez posnemanja oz. neposrednega prevzemanja iz drugega dela, je izpolnjena predpostavka individualnosti dela. Obravnavani dokumenti izpolnjujejo tudi kriterij individualnosti. Prosilec se je v zvezi s tem kriterijem sicer skliceval na sodbo Vrhovnega sodišča v zadevi III Ips 110-99, vendar IP poudarja, da je bilo dejansko stanje v tej zadevi bistveno drugačno, in sicer je bil v tej zadevi predmet spora katalog splošno sprejetih in že dalj časa v gradbeni fiziki uveljavljenih tehničnih risarskih rešitev. Sodišče je ugotovilo, da razvrstitev in izbor skic po štirih sklopih ne predstavljajo takega ustvarjalnega, lastnega intelektualnega napora, da bi katalog kot zbirko lahko šteli za avtorsko stvaritev. V predmetni zadevi pa ne gre za povzetke že uveljavljenih rešitev v zbirko oz. katalog, temveč za načrte, izračune, analize in predloge rešitev v zvezi s konkretnim objektom oz. mostom. Nedvomno je specifično dejansko stanje v naravi botrovalo izbiri besed, stavkov in načinu podajanja stališč ter končnih ugotovitev, kar v konkretnem primeru nedvomno izkazuje izpolnjenost kriterija individualnosti dela.
Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da sporni dokumenti izpolnjujejo vseh pet temeljnih predpostavk avtorskega dela. V podporo tem ugotovitvam je tudi 12. alineja 2. odst. 5. čl. ZASP, ki med avtorska dela eksemplifikativno šteje tudi predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja in druga dela enake narave). IP je torej ugotovil, da ni dvoma, da obravnavani dokumenti predstavljajo avtorsko delo.
V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali so bile na organ prenesene materialne pravice na opravljenem avtorskem delu. IP je pozval organ k posredovanju dokumentov, ki predstavljajo pravno podlago naročila in plačila predmetne dokumentacije. Organ je dne 1. 6. 2015 IP posredoval šest dokumentov, med katerimi sta v zvezi vprašanjem prenosa materialnih pravic pravno relevantna predvsem pogodba št. 2415-12-00297/0, sklenjena med organom in podjetjem I K B, d.o.o. in naročilnica št. N2431-14-0148, z dne 23. 4. 2014, ki jo je organ izdal podjetju IRMA d.o.o.
IP je ugotovil, da navedena dokumenta ne urejata vprašanja materialnih avtorskih pravic oz. ne vsebujeta določil glede prenosa avtorskih pravic, organ pa z navedenima podjetjema v zvezi z izdelavo spornih dokumentov ni sklenil drugih pogodb, aneksov oz. dogovorov. Če ni določeno, katere posamične pravice ali kakšen obseg določene pravice se prenaša, se v skladu z 2. odst. 75. čl. ZASP šteje, da so prenesene tiste pravice in v takem obsegu, kot je bistven za dosego namena pogodbe. V skladu z navedenim oz. z načelom in favorem autoris je v predmetni zadevi IP zaključil, da je bila na organ prenesena le pravica distribuiranja, ki zadostuje za uresničitev namena uspešne izgradnje projekta, v zvezi s katerim je organ pri zgoraj navedenih podjetjih naročil izdelavo sporne dokumentacije. IP ob tem poudarja, da pasivnosti potencialnih stranskih intervenientov v konkretnem postopku ni mogoče šteti kot podlage za prenos pravice reproduciranja. Upravno sodišče je namreč v sodbi št. I U 1218/2010-23, z dne 26. 1. 2011, zavzelo stališče, da poziva k priglasitvi stranske intervencije v postopku in odgovora naslovnika, da nima interesa vključiti se v postopek kot stranski intervenient, ni mogoče razlagati kot izjave volje za sklenitev pogodbe o prenosu pravice reproduciranja. Izjava o prenosu materialnih avtorskih pravic mora biti namreč pisna, jasna in nedvoumna. V predmetni zadevi organ torej ni imetnik pravice reproduciranja (za namen posredovanja informacij javnega značaja), kot ene izmed materialnih avtorskih pravic tretji osebi.
Glede na vse navedeno je IP, v skladu z 2. odst. 25. čl. ZDIJZ, zaključil, da je prosilki mogoče odobriti le vpogled v sporne dokumente, zato pritožbi prosilke v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji v tem delu odločil pravilno in zakonito, zato je IP pritožbo prosilke, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
3. Glede varovanih osebnih podatkov:
V okviru preizkusa po uradni dolžnosti je IP preveril tudi, ali sporni dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke. V skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Vendar pa se v skladu z določbo 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ne glede na morebiten obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
IP je ob vpogledu v zahtevano dokumentacijo ugotovil, da vsi dokumenti vsebujejo osebne podatke v skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ oz. da je v zvezi z vso zahtevano dokumentacijo podana izjema varovanih osebnih podatkov. V nadaljevanju je IP presojal obstoj izjeme od izjeme v skladu s 3. odst. 6. čl. ZDIJZ oz. ali je prosilki do zahtevanih dokumentov možno omogočiti delni dostop, v smislu 7. čl. ZDIJZ.
V zvezi z imeni, priimki in podpisi odgovornega projektanta, odgovornega vodje projekta, sodelujočih inženirjev pri projektu, izdelovalca dokumentacije in odgovornega geodeta je IP ugotovil, da je poleg zgoraj navedenih določil v zvezi z vpogledom v sporno dokumentacijo potrebno uporabiti Zakon o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZGO-1), ki v 2. odst. 124. čl. določa, da ima vsakdo pravico pridobiti samo podatke o tem, ali je posameznik vpisan v imenik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (v nadaljevanju ZAPS) oz. v imenik Inženirske zbornice Slovenije (v nadaljevanju IZS). To pomeni, da so imena, priimki in podpisi odgovornega projektanta, odgovornega vodje projekta, sodelujočih inženirjev pri projektu, izdelovalca dokumentacije in odgovornega geodeta v projektni dokumentaciji varovani osebni podatki in jih je, v skladu z določili 7. čl. ZDIJZ, treba prekriti oz. zahtevane dokumente anonimizirati, preden se prosilki omogoči vpogled.
V zvezi z osebnimi podatki osebe, ki je izdala vodno soglasje, z dne 7. 3. 2013 in osebnimi podatki oseb, ki sta sodelovali pri izdaji dokumenta št. 4202-105/2013/4, z dne 21. 1. 2014 (soglasje je del dokumentacije PZI - rekonstrukcija, št. projekta 13-12, Most (LJ0145) čez Mlinski potok v Vidmu na G2-108/1181 Šentjakob - Ribče v km 3,900, mapa1/2), je IP ugotovil, da gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnih uslužbencev in je podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ ter je razkritje njenega imena, priimka in podpisa dopustno. Nadalje je IP v zvezi z osebnimi e-naslovi v dokumentu št. 4202-105/2013/4, z dne 21. 1. 2014 ugotovil, da ne gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnih uslužbencev in ni podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ ter njihovo razkritje ni dopustno.
V zvezi z osebnimi podatki oseb, ki so navedene v soglasju k projektnim rešitvam št. 11502-LJ/147-BS in soglasju k projektnim rešitvam št. 514/2012 (soglasji sta del dokumentacije PZI - rekonstrukcija, št. projekta 13-12, Most (LJ0145) čez Mlinski potok v Vidmu na G2-108/1181 Šentjakob - Ribče v km 3,900, mapa1/2), je IP ugotovil, da ne gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnih uslužbencev in ni podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ ter razkritje njihovih imen, priimkov, podpisov in telefonskih številk ni dopustno.
Vsled zgoraj navedenemu je IP v skladu z 2. odst. 247. čl. ZUP po uradni dolžnosti ugotovil, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo (ni uporabil delnega dostopa oz. ni prekril varovanih osebnih podatkov), zato je na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP odločbo organa po uradni dolžnosti zaradi kršitve materialnega zakona delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe. IP ob preizkusu po uradni dolžnosti obstoja drugih (nezatrjevanih) izjem po 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ni ugotovil upoštevnosti katere izmed njih.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Jan Merc, univ. dipl. prav.
asistent svetovalca IP
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka