prosilka - Zavod Združenje tolmačov za slovenski znakovni jezik
+ -Številka: 090-135/2015
Kategorije: Ali gre za delovno področje organa
POVEZETEK:Prosilka je od organa zahtevala dokumente v zvezi z izjavo za javnost, ki jo je organ pripravil skupaj s tolmači slovenskega znakovnega jezika, kot odgovor na očitke civilne iniciative Bele rokavice glede splošnega odnosa organa in tolmačev do gluhih in naglušnih v Sloveniji. Organ je prosilca zavrnil zaradi neobstoja zahtevanih dokumentov. V delu, kjer je organ ugotovil, da dokumenti obstajajo, pa je zahtevo zavrnil zaradi izjeme varstva osebnih podatkov in ker dokumenti ne spadajo v delovno področje organa, kjer organ izvaja javna pooblastila. IP je potrdil na prvi stopnji ugotovljena dejstva glede obstoja dokumentov, kot tudi pravno presojo, da informacije ne spadajo v delovno področje organa, oziroma, da ne morejo vplivati na izvrševanje javnopravnih nalog in pritožbo zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-135/2015/7
Datum: 22. 6. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo, z dne 10. 4. 2015, št. 403-01/2015, Zavoda združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik, Prekmurska ulica 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilka je, dne 6. 2. 2015, na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahtevala dokumente, ki se nanašajo na sestanek tolmačev z dne 20. 11. 2014, v zvezi z izjavo za javnost, ki je bila kasneje objavljena v več medijih:
I. poimenski seznam udeležencev sestanka,
II. poimenski seznam glasovnic (za in proti),
III. zapisnik sestanka z dne 20. novembra 2014,
IV. dopise, prejete po e-pošti, za in proti, ter obrazložitve v zvezi s to tematiko.
Prosilka je v dopisu z dne 11. 3. 2015 pri organu podala dopolnitev zahteve, v katerem navaja, da zahtevo vlaga kot fizična oseba in da zahtevane informacije želi prejeti v obliki fotokopij.
Organ je dne 10. 4. 2015 izdal odločbo št. 403-01/2015, s katero je zahtevo prosilke v celoti zavrnil. V odločbi je navedel, da z dokumenti od I. do III. točke zahteve ne razpolaga. V odločbi je organ dalje navedel, da z dopisi iz četrte točke prosilkine zahteve razpolaga, vendar pa je dostop zavrnil zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov, kot jo določa 3. odst. 6. člena ZDIJZ. Iz dopisov, prejetih po elektronski pošti, namreč izhaja več osebnih podatkov, ki se nanašajo na tolmače, ki pa niso javni uslužbenci in zato njihovi osebni podatki ne predstavljajo nevarovanih osebnih podatkov na podlagi 2. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ navaja, da gre pri tolmačih za zasebnike, ki opravljajo svoje delo v okviru registrirane dejavnosti oziroma za fizične osebe, ki opravljajo tolmačenje po podjemnih pogodbah sklenjenih z organom. Nadalje organ poudarja, da nobeden od zahtevanih dokumentov ni nastal oziroma bil pridobljen v zvezi z izvajanjem javnih pooblastil na podlagi Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika (Uradni list RS, št. 96/02; v nadaljevanju ZUSZJ). Vse aktivnosti v zvezi z izjavo za javnost, na kar se nanaša prosilkina zahteva, namreč predstavljajo t. i. druge naloge, ki so opredeljene v 10. tč. 1. odst. 15. čl. ZUSZJ, teh pa na podlagi istega 2. odst. istega člena organ ne izvaja v okviru svojih javnih pooblastil.
V pritožbi prosilka navaja, da je iz izjave za javnost jasno razvidno, da se je nanjo odzvalo 89 odstotkov vseh tolmačev, kar po mnenju prosilke kaže na to, da obstaja številčna evidenca, ki predstavlja informacijo javnega značaja v materializirani obliki, ki jo je dopustno razkriti. Nadalje prosilka navaja spletni naslov, kjer so objavljeni kontaktni podatki vseh tolmačev, iz česar sklepa, da njihovi osebni podatki ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, kot je to ugotovil organ v odločbi. Prosilka v pritožbi nadalje navaja, da so tolmači prek strinjanja z izjavo za javnost, kršili obveznosti iz Kodeksa poklicne etike za tolmače znakovnega jezika. Prosilka oporeka tudi ugotovitvi organa, da dejavnosti v zvezi s podajanjem izjave za javnost ne spadajo med javna pooblastila v smislu 15. čl. ZUSZJ. Prosilka navaja, da je država organu prek 15. čl. ZUSZJ zaupala izvajanje javnih pooblastil z namenom zagotavljanja pravice gluhih oseb do tolmačenja, pri čemer je pomembna tudi nepristranskost in nevtralnost tolmačev, ter da je njihovo delo javno.
Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 15. 5. 2015, s prilogami, poslal v odločanje IP.
IP je za rešitev zadeve dodatno pridobil od organa pojasnilo glede podlag za ustanovitev organa in podlag za izvrševanje zakonskih pooblastil v okviru katerih organ tudi nastopa kot zavezanec po ZDIJZ. Organ je v pojasnilu navedel, da deluje v okviru zasebnega zavoda (ustanovitelj je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije) in na podlagi ZUSZJ izvaja nekatera javna pooblastila. Slednja določa 15. čl. ZUSZJ z namenom - ki je zapisan tudi v Statutu Zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik (v nadaljevanju Statut) - zagotavljanja pravice do tolmačenja gluhim osebam. Organ je še pojasnil, da poleg javnih pooblastil, navedenih v 15. čl. ZUSZJ, izvaja tudi »druge naloge« (10. tč. 15. čl. ZUSZJ). V okviru teh nalog, na primer na podlagi 10. člena Statuta, organizira prostovoljno članstvo tolmačev z namenom povezovanja poklicne skupine in strokovnega izpopolnjevanja. V zvezi z dokumentacijo, na katero se nanaša zahteva, je organ pojasnil, da je bilo vabilo na sestanek posredovano po elektronski pošti vsem 46 tolmačem slovenskega znakovnega jezika, ki so vpisani v register tolmačev, ki ga vodi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju MDDSZEM). Sestanek je bil sklican na iniciativo tolmačev, ki so telefonsko izrazili željo, da se izjasnijo glede neresnične izjave prosilke, kot predstavnice Civilnega odbora Bele rokavice (COBR) v video posnetku, objavljenem na spletni strani https://www.youtube.com/watch?v=AnIjuGsoirM, v katerem izjavi:
- da je še vedno veliko manipulacij z informacijami s strani Zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik, ob tem ne pove za kakšno vrsto manipulacij naj bi šlo,
- da ogromno informacij nikoli ne izvedo (kljub temu, da so vsa poročila o delu objavljena na spletni strani www.tolmaci.si), ter
- da v 5. delu omenjena nagovori tolmače slovenskega znakovnega jezika, objavljenem na https://www.youtube.com/watch?v=wz3dtlv_Fzg, kjer izjavi, da je izobraževanje tolmačev in permanentno izobraževanje v celoti gledano zelo slabo postavljeno in leta ni bilo posodobljeno, kar ne ustreza dejanskemu stanju ter da je namen shoda tudi zahteva po spremembi na vodstvenem položaju.
Organ je še pojasnil, da so na sestanku (na katerega se nanaša zahteva), sklicanem na iniciativo tolmačev, tolmači sami oblikovali in sprejeli izjavo za javnost, ki je bila vsem tolmačem posredovana po elektronski pošti, da se o njej izjasnijo. Na podlagi vrnjenih elektronskih sporočil tolmačev je organ nato številčno opredelil odgovore in to zapisal v izjavo za javnost, ni pa izdelal poimenskega seznama tolmačev o njihovi odločitvi. Organ je na zahtevo IP, poleg zgornjega pojasnila, posredoval tudi Statut Zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik, Pravilnik o disciplinski odgovornosti tolmačev in Kodeks poklicne etike.
Na poziv IP je organ, v dopisu z dne 11. 6. 2015, posredoval dopise tolmačev, ki so bili odziv na pripravljeno izjavo za javnost in predstavljajo predmet tega postopka. Po skrbnem pregledu dokumentacije je IP ugotovil, da iz dopisov izhajajo osebna mnenja tolmačev, glede sestavljene izjave za javnost, ki v predstavljeni večini izjavo podpirajo.
Pritožba ni utemeljena.
IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
IP se najprej v relevantnem delu opredeljuje do pritožbenih navedb. Prosilka v pritožbi najprej oporeka ugotovitvi dejanskega stanja zadeve, kjer meni, da pri organu obstajajo dokumenti v materializirani obliki, ki bi izkazovali informacije javnega značaja, ki jih je prosilka zahtevala v I. do III. točki svoje zahteve. IP je pri pregledu pridobljene listinske dokumentacije in navedb organa ter prosilca ugotovil, da zahtevani dokumenti ne obstajajo v materializirani obliki. Organ je namreč za pripravo izjave za javnost sklical sestanek, kamor so bili vabljeni vsi tolmači slovenskega znakovnega jezika, vpisani v register tolmačev, ki se vodi pri MDDSZEM. Slednje v zadevi ni sporno. Na tem sestanku se je razpravljalo o pripravi izjave za javnost, ki jo je organ podal kot odziv na očitke civilne iniciative Bele rokavice v zvezi z delom organa in položajem gluhih in naglušnih oseb v Sloveniji. Na tem sestanku se, po navedbah organa, ni vodil zapisnik, zato prisotnost ni bila zabeležena. IP ugotavlja, da sestanek ni bil formalne narave, kjer bi obstajala obveznost voditi seznam prisotnih oziroma pisanja zapisnika. Iz pritožbenih navedb nadalje izhaja, da bi morali obstajati dokumenti o udeležbi, saj je v izjavi za javnost zapisno, da se je na izjavo odzvalo 89 odstotkov tolmačev. IP je ugotovil, da je bil navedeni 89 odstotni odziv izračunan na podlagi prispelih elektronskih sporočil, ki so jih pozvani tolmači posredovali po sestanku in na katera se nanaša IV. točka zahteve. Elektronska sporočila (iz IV. točke zahteve) so v konkretnem postopku edini dokumenti, ki obstajajo pri organu v materializirani obliki. Posledično IP ne vidi razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da pri njem ne obstaja seznam udeležencev sestanka, poimenski seznam glasovnic ZA in PROTI oziroma zapisnik iz navedenega sestanka. IP je na podlagi navedenega zaključil, da organ z dokumenti iz I. do III. točke ne razpolaga, in odločil kot izhaja iz izreka.
Nadalje prosilec oporeka ugotovitvi organa, da dostop do informacij javnega značaja zavrne, ker zahtevani dokumenti ne predstavljajo izvajanja javnih pooblastil, ki jih je organ dolžan izvajati na podlagi 15. čl. ZUSZJ. Ker je bilo ugotovljeno, da dokumenti iz I. do III. točke zahteve ne obstajajo, je IP v nadaljevanju presojal, ali se dokumenti iz četrte točke prosilkine zahteve - dopisi, prejeti po e-pošti, nanašajo na naloge organa, ki spadajo v obseg javnih pooblastil organa.
Na podlagi 1. odst. 4. čl. ZDIJZ je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V konkretnem primeru je torej bistveno, ali zahtevane informacije iz IV. točke zahteve izhajajo iz delovnega področja organa v smislu navedene določbe ZDIJZ. Iz sodne prakse izhaja, da informacija izhaja iz delovnega področja organa, ko ta kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnopravnih nalog (I Up122/2006, z dne 25. 4. 2007 in X Ips 96/2011, z dne 4. 7. 2012).
Obseg javnopravnih nalog organa določa omenjeni 15. čl. ZUSZJ, ki v 2. odst. določa, da naloge iz 1., 2., 3., 6., 8. in 9. točke 1. odst. 15. čl., izvaja Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik kot javna pooblastila. Za izvajanje javnih pooblastil se zagotavljajo sredstva v proračunu Republike Slovenije in se izvajalcu nakazujejo na podlagi vsakoletne pogodbe. V okvir navedenih nalog spadajo:
1. vodi listo tolmačev za znakovni jezik,
2. predlaga tarifo za plačilo stroškov tolmača,
3. zagotavlja pokrivanje potreb po tolmačih na ozemlju celotne države,
6. sodeluje v svetu za slovenski znakovni jezik,
8. vodi evidenco storitev,
9. sprejme pravilnik o disciplinski odgovornosti in rešuje ugovore iz 16. člena tega zakona, pri čemer 16. člen ZUSZJ določa, da v zvezi s kakovostjo izvajanja storitve tolmačenja lahko zainteresirana oseba vloži pisni ugovor na Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik.
Za ugotovitev obsega pristojnosti je IP od organa pridobil tudi ustanovni akt organa, Kodeks poklicne etike in Pravilnik o disciplinski odgovornosti tolmačev.
IP je po pregledu dokumentov iz IV. točke zahteve, ugotovil, da iz slednjih izhaja predvsem opredelitev glede podpore pripravljeni izjavi za javnost, brez izražanja vsebinskih stališč. IP zato meni, da je za odgovor, ali zahtevani dokumenti sodijo v delovno področje organa, treba ugotoviti predvsem, ali informacije v izjavi za javnost (lahko) vplivajo na izvrševanje javnopravnih nalog organa. Izjava za javnost je po vsebini odziv na javno kritiko delovanja organa, glede njegove zavzetosti za pravice gluhih in naglušnih oseb v Sloveniji. Kritika se pretežno nanaša na splošen odnos organa do gluhih in naglušnih kot ranljive skupine prebivalstva. Iz video posnetka, ki je bil v izjavi za javnost tudi komentiran, izhajajo očitki organu, da izvaja manipulacije pri informiranju gluhih in naglušnih v zvezi s svojim delovanjem. Navedene očitke organ v izjavi za javnost zavrača in obsoja. Izjava za javnost se nadalje odziva na članek objavljen v časniku Dnevnik dne 15. 11. 2014, v katerem se organu očita neodzivnost na poziv civilne iniciative Bele rokavice za sodelovanje pri protestnem shodu na Dan slovenskega znakovnega jezika, ki se je zgodil dne 14. 11. 2014 v Ljubljani. Iz članka izhaja, da se je na poziv odzval zgolj en tolmač, medtem ko organ v izjavi zatrjuje, da za sodelovanju na omenjenem shodu sploh ni bil pozvan. Iz navedenih izjav torej jasno izhaja, da gre za javno komunikacijo med organom in civilno iniciativo Bele rokavice, v zvezi s širšimi vprašanji glede odnosa organa do gluhih in naglušnih kot družbene skupine.
IP ugotavlja, da iz zgoraj navedenih javnih pooblastil po 15. čl. ZUSZJ izhajajo zelo konkretne naloge, ki se nanašajo na organizacijo pri zagotavljanju potreb po tolmačih gluhim in naglušnim v Sloveniji. V okvir javnih pooblastil med drugim sodi tudi zagotavljanje kvalitete storitev prek ugotavljanja disciplinske odgovornosti tolmača v primeru, ko zoper njegovo storitev, prijavitelj vloži ugovor na podlagi 9. točke 15. člena v povezavi s 16. členom ZUSZJ, slednja pa se obravnava po postopku, določenem v Pravilniku o disciplinski odgovornosti tolmačev z dne 20. 12. 2006. Opisana javna pooblastila se po mnenju IP nanašajo predvsem na zagotavljanje konkretnih storitev in njihov nadzor v zvezi s kršitvami pri izvajanju le-teh. Predmetna izjava za javnost pa podaja odziv na širša vprašanja, ki se nanašajo na proaktivno delovanje organa za izboljšanje položaja gluhih in naglušnih v Sloveniji, kot tudi na izboljševanje standarda izobraževanja tolmačev in splošnega odnosa organa do civilne iniciative Bele rokavice. Ker navedene informacije, ki izhajajo iz zahtevanih dokumentov, po mnenju IP ne vplivajo oziroma ne morejo vplivati na izvrševanje javnopravnih nalog, je IP zaključil, da ne gre za informacije, ki spadajo v delovno področje organa. Posledično zahtevane informacije ne izpolnjujejo kriterija informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, zato je IP pritožbo kot neutemeljeno zavrnil.
V skladu z navedenim je IP ugotovil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena. Zato je pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Anže Novak, univ. dipl. prav.
raziskovalec Informacijskega pooblaščenca
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka