Delo časopisno, založniško podjetje d.d. - Tržni inšpektorat RS
+-Datum: 20.07.2015 Številka: 090-132/2015 Kategorije: Ali dokument obstaja POVZETEK:Prosilec je od Tržnega inšpektorata RS zahteval podatke o opravljenih inšpekcijskih ukrepih, ugotovljenih kršitvah in izrečenih sankcijah v zvezi z nadzori nad kršitvijo določb zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (Uradni list RS, št. 93/2007-UPB3, dalje ZOUTI), in sicer po posameznih prodajalnah, v katerih so bili v letu 2014 in v obdobju od dne 1. 1. 2015 do dne 31. 3. 2015 opravljeni inšpekcijski pregledi, z navedbo, ali je bila v posamezni prodajalni ugotovljena kršitev določb zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Organ je zahtevo prosilca zavrnil. IP je v pritožbenem postopku sledil navedbam organa, da z zahtevanimi podatki ne razpolaga na način, kot jih je zahteval prosilec. Ugotovil je namreč, da organ evidenco inšpekcijskih postopkov vodi le po subjektih – inšpekcijskih zavezancih. Iz evidenc organa tako ni mogoče pridobiti podatkov o posameznih prodajalnah, kjer so bili izvedeni ogledi in ugotovljene morebitne kršitve. Zavezanci imajo namreč lahko tudi več prodajaln oz. podružnic, iz upravnih aktov, ki jih izda organ, pa bodo razvidni le podatki o zavezancu, ne pa tudi podatki o tem, na katero prodajalno se morebitna ugotovljena kršitev nanaša.ODLOČBA: Številka: 090-132/2015/4Datum: 21. 7. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 in 50/14 in 19/15 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 246. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbiDelo prodaja družba za razširjanje in prodajo časopisov, d.d., Dunajska cesta 5, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Kavčič, Rogl in Bračun, o.p., d.o.o., Trg republike 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) z dne 4. 5. 2015, zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-14/2015-2 z dne 9. 4. 2015 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjiS K L E P:1. Pritožba prosilca z dne 4. 5. 2015 se zavrže v delu, ki se nanaša na zahtevo za posredovanje zapisnikov inšpekcijskih pregledov, izdanih upravnih odločb, letnih načrtov inšpektorata in drugih dokumentov, iz katerih bodo razvidni podatki o prodajalnah tobačnih izdelkov, v katerih so bili v letu 2014 in v obdobju od dne 1. 1. 2015 do dne 31. 3. 2015 opravljeni inšpekcijski pregledi.2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.inO D L O Č B O:
Pritožba prosilca zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Tržnega inšpektorata Republike Slovenije št. 090-14/2015-2 z dne 9. 4. 2015 se zavrne.
Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je dne 2. 4. 2015 na organ naslovil zahtevo za dostop do naslednjih informacij javnega značaja:- poimenski seznam prodajaln tobačnih izdelkov, v katerih so bili v letu 2014 in v obdobju od dne 1. 1. 2015 do dne 31. 3. 2015 opravljeni inšpekcijski pregledi, z navedbo, ali je bila v posamezni prodajalni ugotovljena kršitev določb zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (Uradni list RS, št. 93/2007-UPB3, dalje ZOUTI),- poimenski seznam prodajaln tobačnih izdelkov, katerim so bili v letu 2014 in v obdobju od dne 1. 1. 2015 do dne 31. 3. 2015 izrečeni ukrepi oziroma izdane odločbe skladno z določili Zakona o inšpekcijskem nadzoru, Zakona o splošnem upravnem postopku in/ali Zakona o prekrških,- Obrazložitev podlage za odločanje, v katerih prodajalnih tobačnih izdelkov bodo inšpekcijski pregledi ob konkretnem nadzoru izvedeni. Prosilec se je z zahtevanimi informacijami želel seznaniti v obliki fotokopije ali elektronskega zapisa.Organ je z odločbo št. 090-14/2015-2 z dne 9. 4. 2015 (dalje izpodbijana odločba) zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Navedel je, da zahtevana informacija ne obstaja v materializirani obliki in da zato ne gre za informacijo javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ. Evidence na tržnem inšpektoratu se namreč ne vodijo po prodajalnah. Prav tako organ nima izdelanega dokumenta z obrazložitvijo podlage za odločanje, v katerih prodajalnah tobačnih izdelkov bodo inšpekcijski pregledi ob konkretnem opravljanju nadzora izvedeni.Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 6. 5. 2015 vložil pritožbo. Navaja, da je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita. Pojasnjuje, da je izpodbijana odločba izdana zoper neobstoječo pravno osebo. Družba s firmo Delo prodaja d.d. v Republiki Sloveniji ne obstaja. Odločba inšpektorata je bila sicer vročena pooblaščencu družbe Delo prodaja družba za razširjanje in prodajo časopisov, d.d. (skrajšano DELO PRODAJA, d.d.), ki zato iz previdnosti vlaga predmetno pritožbo. Kljub temu pa je nesporno dejstvo, da družba s firmo ali skrajšano firmo, kot je navedena v izpodbijani odločbi, v Republiki Sloveniji ne obstaja, kar že samo po sebi narekuje odpravo izpodbijane odločbe, ne glede na to, da se firma naslovnika odločbe inšpektorata ter firma družbe, ki vlada predmetno pritožbo, razlikujeta v vejici pred oznako pravnoorganizacijske oblike (d.d.). Nadalje prosilec pojasnjuje, zakaj vlaga pritožbo. Število inšpekcijskih pregledov, ki jih je v preteklem letu na svojih prodajnih mestih zabeležil prosilec, je namreč nesorazmerno visoko glede na njegov tržni delež na trgu prodaje tobačnih izdelkov (slednji znaša cca. 3%). Ne strinja se z razlogovanjem organa, da zahtevane informacije ne obstajajo in pojasnjuje, da je IP že večkrat zavzel stališče, da je dolžnost organov, da pri obravnavanju zahteve prosilca slednjemu omogočijo dostop do podatkov, s katerimi razpolagamo, tudi če ti niso v takšni obliki, kot jih zahteva prosilec, je pa iz njih mogoče izdelati dokument, ki je predmet zahteve prosilca. Ob tem prosilec še dodaja, da je organ dolžan pristojnemu ministrstvu in inšpekcijskemu svetu posredovati letna poročila, zato, po mnenju prosilca, razpolaga tudi s podatki o opravljenih nadzorih po posameznih (poimenskih) prodajalnah tobačnih izdelkov. Tudi sicer pa je, po mnenju prosilca, tovrstne podatke mogoče pridobiti iz posameznih zapisnikov o opravljenih inšpekcijskih pregledih, izdanih upravnih odločb, plačilnih nalogov, itd. Prosilec tako vztraja, da organ z zahtevanimi podatki razpolaga. Glede zahtevane obrazložitve podlage za odločanje, v katerih prodajalnah tobačnih izdelkov bodo inšpekcijski pregledi izvedeni, prosilec meni, da izbira prodajaln tobačnih izdelkov, kjer bodo inšpekcijski pregledi izvedeni, ne more biti naključna, zato dvomi, da organ ne razpolaga z dokumentom, ki predstavlja podlago za tovrstno izbiro (interni predpis, sklep, dokument v zvezi z dodeljevanjem zadeve posameznemu inšpektorju,..). Skladno z drugim odstavkom 10. člena ZIN glavni inšpektor določi letni načrt izvajanja nalog inšpekcijskega nadzora ter način dodeljevanja zadev posameznim inšpektorjem, določi pa tudi vsebino in obseg izvajanja inšpekcijskega nadzora. Glede na navedeno prosilec meni, da se podlaga za odločanje inšpektorata nahaja v materializirani obliki in je organ napačno uporabil materialno pravo, kar predstavlja pritožbeni razlog po 2. in 1. točki prvega odstavka 237. člena ZUP. Prosilec vztraja pri posredovanju zahtevanih podatkov. Meni, da je njegova pritožba v celoti utemeljena. Podredno, v kolikor bi pritožbeni organ presodil, da kriterij materializirane oblike v konkretnem primeru ni izpolnjen, pa prosilec prosi, da se mu omogoči dostop do zapisnikov inšpekcijskih pregledov, izdanih upravnih odločb, letnih načrtov inšpektorata in drugih dokumentov, iz katerih bodo razvidni zahtevani podatki, pri čemer naj organ morebitne osebne podatke, v skladu z ZVOP-1, ustrezno prekrije. V postopku priglaša stroške, in sicer za pravno sredstvo v višini 114, 75 EUR, povečano za 2 % za izdatke za stranko ter 22% DDV.Organ je pritožbo prosilca, na podlagi 245. člena ZUP, dne 13. 5. 2015 odstopil v reševanje IP. V spremnem dopisu je pojasnil, da svojih evidenc ne vodi po prodajalnah, pač pa po subjektih. Prodajalne poslujejo znotraj posameznih subjektov (tako ima en subjekt lahko večje število prodajaln), evidence organa pa ne omogočajo priprave seznama poimensko po prodajalnah, pač pa le po subjektih. Prav tako organ nima vnaprej pripravljene obrazložene podlage za odločanje, v katerih prodajalnah tobačnih izdelkov bodo inšpekcijski pregledi ob konkretnem opravljanju nadzora izvedeni. Organ vnaprej pripravi plan nadzorov za vsako poslovno leto, vendar pa v njem le splošno določi predvideno področje nadzora in okvirni terminski plan (za konkretni primer nadzor prodaje tobačnih izdelkov mladoletnim osebam in nadzor oglaševanja tobačnih izdelkov), kjer pa, kot rečeno, niso določene konkretne prodajalne oziroma subjekti.Z namenom ugotovite popolnega dejanskega stanja, je IP dne 26. 5. 2015 pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP.K sklepu:Pritožba je delno nedovoljena.V skladu s 133. čl. ZUP in v skladu z načelom dispozitivnosti lahko stranka v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), in sicer vse do odločitve oz. do izdaje odločbe na prvi stopnji (glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. U 1481/94-6, VS12074). Prosilec je podal zahtevo za dostop do zapisnikov inšpekcijskih pregledov, izdanih upravnih odločb, letnih načrtov inšpektorata in drugih dokumentov, iz katerih bodo razvidni zahtevani podatki, šele v pritožbi zoper odločbo oz. je razširil svojo zahtevo po izdaji odločbe na prvi stopnji. Posledično pritožba v tem delu ni dovoljena in jo je moral IP, v skladu s 1. odst. 246. čl. ZUP, zavreči, kot to izhaja iz 1. tč. izreka tega sklepa.V tem postopku posebni stroški niso nastali.K odločbi:Pritožba ni utemeljena.IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, prevzel v obravnavo in kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.IP uvodoma pojasnjuje, da ni sledil pritožbenim navedbam prosilca v delu, da je treba izpodbijano odločbo odpraviti, ker je bila izdana neobstoječi pravni osebi. Iz spisa upravne zadeve je namreč jasno razvidno, da je bila odločba izdana družbi DELO PRODAJA, d.d., Dunajska cesta 5, Ljubljana, v uvodu izpodbijane odločbe pa je prišlo do očitne pravopisne napake (manjka vejica), kar pa ne predstavlja bistvene kršitve pravil postopka po drugem odstavku 237. člena ZUP. V konkretnem primeru namreč ni nobenega dvoma, kdo je prosilec – stranka v postopku. Navedeno izhaja tudi iz dejstva, da je bila prosilcu izpodbijana odločba pravilno vročena in da se je pravočasno pritožil, zato njegove procesne pravice niso bile okrnjene, v postopku pa ni prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka. Ob tem IP še pojasnjuje, da lahko organ, ki je odločbo izdal (tudi na predlog stranke), v skladu z 223. členom ZUP, vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi. IP je v okviru ogleda in camera pri organu ugotavljal, s katerimi podatki od zahtevanih ta razpolaga. V zvezi s 1. točko zahteve prosilca, v kateri je ta zahteval poimenski seznam prodajaln, v katerih so bili opravljeni inšpekcijski pregledi, z navedbo, ali je bila v posamezni prodajalni ugotovljena kršitev odločb ZOVTI, je organ pojasnil, da s predmetnim seznamom ne razpolaga. Organ evidenco dokumentarnega gradiva namreč vodi v sistemu INSPIS interno TIRS, kjer zadeve vodi po sedežu zavezanca (npr. za DELO PRODAJA, d.d. in ne po posameznih prodajalnah). Vsi ukrepi se namreč izdajo zavezancu in ne posamezni prodajalni. Da bi organ pripravil seznam, ki ga zahteva prosilec, bi moral preko sistema odpreti priponke in fizično pregledati vsak posamezni zapisnik, teh pa je na poizvedbo, ko jo je organ na ogledu opravil za IP, s kriterijem »ZOTI« in »zapisnik – pregled« cca. 2.500 zadetkov. Ob tem je organ še pojasnil, da je »zapisnik – pregled« samo eden od tipov pregledov, poleg tega so še drugi tipi zapisnikov (npr. zapisnik – opozorilo,..). Glede 2. točke zahteve prosilca je organ pojasnil, da s seznamom, ki bi se nanašal na prodajalne, ne razpolaga iz istega razloga, kot že pojasnjeno. Ukrepi se namreč vedno izrečejo oz. odločbe vedno izdajo zavezancu po sedežu podjetja in nikoli posamezni prodajalni ali podružnici. Tudi če so kršitve ugotovljene v konkretni prodajalni oz. podružnici, je namreč kršitev dolžan odpraviti zavezanec (po sedežu). V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilca, da je organ drugemu prosilcu posredoval podatke o pravnomočnih prekrškovnih odločitvah, je organ pojasnil, da gre za drugo evidenco, ki se vodi po zavezancih, tako pa je bila podana tudi zahteva tega, drugega, prosilca. To evidenco organ vodi v skaldu z določbami ZP-1, vsebovane pa so samo pravnomočne odločitve zadnjih 2 let. Glede tč. 3 zahteve prosilca je organ pojasnil, da ima načrt nadzorov za leto 2015, ki pa se nanaša le na področja nadzora oz. na zakonske podlage, ki jih bo organ nadzoroval, ne pa na posameznega zavezanca. Organ tudi z dokumentom iz tč. 3. zahteve prosilca tako ne razpolaga. V zvezi s tem je organ še pojasnil, da je pri nadzoru posameznega področja odločitev posameznega inšpektorja, pri katerem zavezancu bo opravil konkreten nadzor, glede na lokalno poznavanje terena in zavezancev.IP je, na podlagi ugotovitev na ogledu in camera, v celoti sledil odločitvi organa iz izpodbijane odločbe, da ta z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Ob tem IP pojasnjuje, da iz določbe prvega odstavka 4. člena in prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Če dokumentov, iz katerih izhajajo informacije, ki jih je zahteval prosilec, organ nima, jih prosilcu, ne more posredovati.IP ob reševanju pritožbe prosilca ni mogel posumiti, da bi organ prve stopnje z zahtevanimi dokumenti razpolagal, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. IP je na ogledu in camera namreč tudi sam vpogledal v sistem INSPIS interno TIRS in ugotovil, na kakšen način organ vodi podatke o inšpekcijskih postopkih. Ker evidence inšpekcijskih postopkov organ vodi po subjektih – inšpekcijskih zavezancih, iz evidenc ni mogoče pridobiti podatkov, kot jih zahteva prosilec, o posameznih prodajalnah, kjer so bili izvedeni ogledi in ugotovljene morebitne kršitve. Ob tem IP tudi pojasnjuje, da v konkretnem primeru ni utemeljeno sklicevanje prosilca na prakso IP, npr. v zadevah 090-233/2014 z dne 14. 1. 2015 in 090-55/2015 z dne 25. 3. 2015. V citiranih dveh primerih je šlo za situaciji, ko sta zavezanca z zahtevanimi podatki razpolagala in je prosilec, na podlagi t.i. »surovih« podatkov lahko izdelal dokument, ki je bil predmet njegove zahteve. V konkretnem primeru pa je prosilec postavil zahtevo za posredovanje podatkov, ki jih organ ne vodi. Povedano drugače, prosilec, tudi z vpogledom v vse zapisnike, odločbe,..in druge akte, ki jih je izdal organ, ne more izdelati dokumenta, iz katerega bi izhajali podatki o ugotovljenih kršitvah ZOTI po prodajalnah tobačnih izdelkov, ker organ postopkov ne vodi zoper posamezne prodajalne, ampak zoper zavezance. Ti imajo lahko tudi več prodajaln oz. podružnic, iz upravnih aktov, ki jih izda organ, pa bodo razvidni le podatki o zavezancu, ne pa tudi podatki o tem, na katero prodajalno se morebitna ugotovljena kršitev nanaša. Prav tako je IP sledil prepričljivemu pojasnilu organa, da ta ne razpolaga z načrtom inšpekcijskih ogledov po posameznih prodajalnah, niti ne po zavezancih. IP namreč ne more dvomiti o navedbah organa, da se, upoštevaje določeno področje nadzora, vsak posamezni inšpektor samostojno odloča o tem, pri katerih konkretnih zavezancih na določenem območju bo izvajal nadzor. Navedeno je tudi v skladu z načelom samostojnosti, kot izhaja iz 4. člena ZIN, ki pravi, da so inšpektorji pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora v okviru svojih pooblastil samostojni. Tudi iz 11.a člena ZIN ne izhaja, da mora letni program dela inšpekcije vsebovati konkreten načrt dela po posameznih zavezancih. Predmetna določba namreč pravi le, da se v letnem načrtu dela določi vsebina in obseg izvajanja inšpekcijskega nadzora, pri tej določitvi pa se izhaja tudi iz ugotovitev v že izvedenih inšpekcijskih nadzorih in ocene, da na posameznem področju obstaja večja verjetnost nespoštovanja oziroma kršitve zakonov in drugih predpisov. Upoštevaje navedeno zakonsko podlago in prepričljivo pojasnilo organa, IP torej nima razumnega razloga, da bi dvomil v navedbe organa, da z zahtevanimi podatki, v katerih prodajalnih tobačnih izdelkov bodo inšpekcijski pregledi ob konkretnem nadzoru izvedeni, organ ne razpolaga. Poudariti je treba tudi, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje podatke, s katerimi v materializirani obliki ne razpolaga. IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa oz. v vprašanje, zakaj organ zahtevanega seznama in drugih zahtevanih podatkov nima.IP je na podlagi zgornjih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.Prosilec je v pritožbi zahteval tudi povrnitev stroškov, ki jih je imel z vložitvijo pritožbe. IP pojasnjuje, da so v skladu z določbo prvega odstavka 113. člena ZUP stroški postopka tisti stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) in da gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. V konkretnem primeru se je postopek začel na zahtevo prosilca, zaradi česar se zahteva prosilca za povrnitev nastalih stroškov zavrne.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in izpodbijano odločbo komisije za preprečevanje korupcije. Postopek vodila:Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,namestnica pooblaščenkeInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka
