Civilna iniciativa Laze pri Dolskem - Direkcija RS za infrastrukturo
+ -Številka: 090-130/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja, Avtorsko delo
POVZETEK:Prosilka je zahtevala, da ji organ posreduje elektronsko kopijo strokovne podlage radijskega planiranja v zvezi s projektom vzpostavitve GSM-R sistema na slovenskem železniškem omrežju. Posredovanje strokovne podlage v elektronski obliki je organ zavrnil zaradi varstva avtorskih pravic, je pa prosilki omogočil dostop z vpogledom. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je strokovna podlaga res avtorsko delo, varovano po ZASP, zato je organ ravnal pravilno, ker je prosilki omogočil dostop zgolj z vpogledom, ne pa tudi s posredovanjem elektronske kopije dokumenta. Prosilka je zahtevala, da je iz tega dokumenta razvidno, kakšne so alternativne možnosti radijskega planiranja, zemeljske in vodne strukture tal, cestna dostopnost, električne povezave in lastništvo zemljišč vzdolž celotnega železniškega sistema, ki je bil radijsko planiran. IP je ugotovil, da je organ ravnal pravilno, ker je zahtevo prosilke tudi v tem delu zavrnil, ker s takim dokumentom ne razpolaga - iz strokovne podlage ti podatki namreč ne izhajajo, organ pa dokumentov na podlagi ZDIJZ ni dolžan na novo ustvarjati ali dopolnjevati zgolj zaradi zahteve prosilca.ODLOČBA:Številka: 090-130/2015/2
Datum: 23. 6. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi …………. (v nadaljevanju: prosilka), z dne 29. 4. 2015, zoper odločbo Direkcije RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-13/2015/5 z dne 17. 4. 2015 v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilka je dne 25. 3. 2015 od organa zahtevala elektronsko kopijo strokovne podlage Radio Design report; Slovenian Railway, Kapsch Carriercom in radijsko planiranje. Zahtevala je, da je iz dokumentacije razvidno, kdaj je bilo opravljeno radijsko planiranje, kdo je opravil radijsko planiranje, kakšne so alternativne možnosti radijskega planiranja, zemeljske in vodne strukture tal, cestna dostopnost, električne povezave in lastništvo zemljišč vzdolž celotnega železniškega sistema, ki je bil radijsko planiran.
Organ je z odločbo št. 090-13/2015/5 z dne 17. 4. 2015 prosilki delno ugodil. S1. točko izreka je odločil, da se prosilki dostop do dokumenta »strokovna podlaga Radio Design Report; Slovenian Railway – line 80; Kapsch Carriercom« (v nadaljevanju: strokovna podlaga Kapsch) omogoči na način, da vanj vpogleda, ne pa, da se ji tudi posreduje v obliki elektronske kopije. Svojo odločitev je oprl na drugi odstavek 25. člena ZDIJZ, ker je ugotovil, da ta dokument predstavlja avtorskopravno varovano delo, pri čemer organ ni nosilec materialnih avtorskih pravic reprodukcije. V obrazložitvi je navedel, da so v skladu s prvim odstavkom 5. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/07-UPB3, 68/08 in 110/13; v nadaljevanju: ZASP) avtorska dela individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene, pri čemer drugi odstavek tega člena med avtorska dela izrecno uvršča arhitekturna dela kot na primer skice, načrte ter izvedene objekte s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture in predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave). Ugotovil je, da strokovna podlaga Kapsch predstavlja tehnične risbe in je znanstvene oziroma tehnične narave, zato nedvomno je avtorsko delo. Nadalje je organ pojasnil, da je za potrebe izgradnje baznih postaj po vsej Sloveniji po postopku javnega naročanja, kot naročnik z izvajalcem Konzorcij Iskratel, telekomunikacijski sistemi d.o.o. in GH Molding d.d. (v nadaljevanju: izvajalec) sklenil pogodbo št. 2430-13-371374 z dne 4. 7. 2013 »Uvedba digitalnega radijskega sistema (GSM-R) na slovenskem železniškem omrežju« (v nadaljevanju: pogodba), ki obsega izdelavo projektne dokumentacije, dobavo opreme in storitev, montažo, zagon, testiranje, predajo v redno obratovanje, izvedbo zahtevanih izobraževanj ter vzdrževanje in servisiranje. Pogodba v prvem odstavku 3. člena določa, da vse pravice intelektualne lastnine, ki jih izvajalec podeljuje naročniku po tej pogodbi v zvezi z dokumentacijo, ki je predmet te pogodbe, ostanejo še naprej pravice izvajalca, ki pa jih lahko naročnik uporablja za interne namene brez plačila kakršnekoli odškodnine. Določba, da projektno dokumentacijo naročnik lahko uporablja za interne namene, ne omenja prenosa avtorskih pravic. V takšnih primerih je zato treba upoštevati 75. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/07-UPB3, 68/08 in 110/13; v nadaljevanju: ZASP), ki določa, da se v primeru, če ni določeno, katere posamične pravice ali kakšen obseg določene pravice se prenaša, šteje, da so prenesene tiste pravice in v takem obsegu, kot je bistven za dosego namena pogodbe (v dvomu se določbe razlagajo v korist avtorja – in favorem autoris). Za dosego namena pogodbe (t. j. uspešno izgradnjo objekta v naravi) je bilo treba na organ prenesti le materialno avtorsko pravico distribuiranja. Iz navedenega izhaja, da je bila, ob upoštevanju 75. člena ZASP, s sklenitvijo pogodbe na organ prenesena le materialna avtorska pravica distribuiranja, ne pa tudi materialna avtorska pravica reproduciranja. Če bi organ želel pridobiti še materialno avtorsko pravico reproduciranja, bi moral to izrecno določiti v pogodbi in temu primerno plačati višji znesek oziroma odškodnino za prenos materialne avtorske pravice (saj bi se v tem primeru prenašali 2 materialni avtorski pravici - torej pravica distribucije in pravica reproduciranja). Organ ni zavezan kasneje, ko prejme zahtevo za dostop do informacij javnega značaja za posredovanje kopij dokumentacije, ki je avtorskopravno varovana, od imetnika materialne avtorske pravice pridobivati materialno avtorsko pravico reproduciranja samo z namenom, da bi ugodil prosilcu. Namen določb ZDIJZ je zagotavljanje transparentnosti delovanja javne uprave, ki se lahko zagotovi tudi tako, da se dokumentacija da na vpogled, kar ZDIJZ v drugem odstavku 25. člena izrecno določa. Nadalje je organ z drugo točko izreka izpodbijane odločbe zavrnil zahtevo prosilke v zvezi z informacijo o alternativni možnosti radijskega planiranja, zemeljsko in vodno strukturo tal, cestno dostopnostjo, električno povezavo in lastništvom zemljišč vzdolž celotnega železniškega sistema, ki je bil radijsko planiran. V obrazložitvi je navedel, da z dokumenti, ki bi vsebovali takšne informacije, ne razpolaga, saj jih nikoli ni izdelal niti prejel in bi tak dokument moral šele izdelati. V okviru posredovanja informacij javnega značaja pa ni dolžan ustvarjati novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostil zahtevi prosilca, ampak je njegova dolžnost le omogočiti dostop do že obstoječih informacij.
Prosilka je dne 29. 4. 2015 vložila pritožbo zoper odločbo organa št. 090-13/2015/5 z dne 17. 4. 2015, v kateri je menila, da je odločitev organa, da ji strokovno podlago Kapsch da le na vpogled in ne v elektronski obliki, sporna, saj so to informacije javnega značaja. Predvsem jo je motilo, da organ po radijskem planiranju zagovarja, da je oddaljenost lokacije za bazno postajo Laze 10.22 od sosednjih zemljišč »najmanj 20m«, čeprav sama, kot lastnica zemljišča ob predvideni lokaciji, lahko pove, da te meritve niso točne, ker je do njene parcele, merjeno po diagonali, od temelja za BP 9m. Navedla je, da potrebuje obrazložitev. Nadalje jo je zanimalo, zakaj oziroma kako je mogoče, da se je izdelal projekt, ki je le radijsko planiran, ministrstvo pa zahteva od Civilne iniciative Laze, da je zemljišče urejeno (v lasti Železnice), da je dostopnost ceste in elektrike omogočeno, organ pa s temi podatki ne razpolaga in jih zahteva od občine in civilne iniciative. Prosilka sklepa, da je bil projekt zasnovan enostransko, brez sodelovanja okoljskih in infrastrukturnih strokovnjakov in se sprašuje, kako je mogoče postavljati temelje za bazno anteno, brez poznavanja geološke strukture tal, dostopnosti cestne povezave in lastništva zemljišč. Citirala je dopis organa št. 411-36/2013/1234 z dne 5. 12. 2015, v katerem naj bi bilo navedeno »reliefnost terena mora dopuščati izvedbo gradbenih del in vzdrževanje«. Meni, da je bil projekt zasnovan »na slepo«, ker so alternativne možnosti po njenem mnenju del vsakega projekta, zlasti, če je tako obsežen kot je digitalizacija radijskega sistema GSM-R. Menila je, da ima organ vse informacije, ki jih je zahtevala.
Organ je pritožbo prosilke kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi odstopil v reševanje IP. Ob tem je pojasnil, da je strokovna podlaga Kapsch v bistvu skupek nekaj računalniških datotek (Word, Excel), ki so kot delovna verzija nekaterim sodelujočim pri projektu dostopni na projektnem portalu izvajalca. Po izdelavi je bil dokument sicer potrjen s strani inženirja, vendar se določene vsebine zaradi sprememb na projektu (predvsem vpliv javnosti in lokalnih skupnosti) še spreminjajo. Zato pravi, da gre za delovno verzijo, ker še ni uradno predana naročniku in organ še nima vseh materialnih pravic. Opozoril je, da je dokument označen z oznako »CONFIDENTIAL« (dokument je v angleškem jeziku, ker gre za del tehnične dokumentacije) in mu izvajalec ne dovoli reprodukcije in distribucije. Navedel je, da se izvajalec strinja, da v dokument vpogleda predstavnik IP in da je uradna oseba IP v dokument že vpogledala v okviru drugega pritožbenega postopka.
Pritožba ni utemeljena.
IP je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, prevzel v obravnavo in kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilka izpodbija in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
IP se v celoti sklicuje na obrazložitev organa k 1. tč. izreka izpodbijane odločbe in dodaja, da je v okviru drugega pritožbenega postopka (št. 090-98/2015) izdal odločbo št. 090-98/2015/6 z dne 11. 6. 2015, s katero je ugotovil, da strokovna podlaga Kapsch izpolnjuje kriterije vseh pet predpostavk, ki jih sodna praksa in pravna teorija upoštevata pri opredelitvi avtorskega dela po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost. Individualnost dela predstavlja značilnost, ki avtorsko delo ločuje od ostalih, avtorsko nevarovanih del, od drugih avtorsko varovanih del in hkrati od umetniške in kulturne dediščine, ki je last širše javnosti. Predpostavka intelektualnosti dela pomeni, da gre za delo posameznikovega intelekta in ne toliko fizičnega dela. Prav tako pa intelektualnost avtorskega dela opozarja na to, da gre pri avtorskem delu za t.i. nematerialno dobrino. Stvaritev je bistvena predpostavka avtorskega dela, pomeni pa, da gre za rezultat človeškega ravnanja, saj je samo človek zmožen ustvarjanja. Področja ustvarjalnosti so področja, izrecno navedena v 5. členu ZASP, in sicer znanost, književnost ali umetnost, ki pa se razlagajo široko. Avtorsko delo pa mora biti tudi na kakršen koli način izraženo, tako da je zaznavno v zunanjem svetu.
IP je v okviru ogleda in camera v postopku št. 090-98/2015/ ugotovil, da strokovna podlaga Kapsch nedvomno predstavlja avtorsko delo, ker je delo očitno izraženo in predstavlja stvaritev avtorja, intelektualno kreacijo, ter da hkrati spada v znanstveno področje človeške ustvarjalnosti. Z vsebinsko preučitvijo dokumenta se je IP prepričal, da ima ta dokument tudi zadostno mero individualnosti, da se šteje za avtorsko delo. Pri tem IP poudarja, da je namen drugega odstavka 25. člena ZDIJZ varovanje avtorskih pravic in ne onemogočanje dostopa do informacij javnega značaja. Posledica takšne ureditve zato nikakor ni zavrnitev dostopa do zahtevane informacije javnega značaja, temveč se prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo organ da na vpogled . Ker je pri tem pravici dostopa do informacij javnega značaja še vedno zadoščeno, saj takšno ravnanje organa ni v nasprotju niti z namenom ZDIJZ (2. člen ZDIJZ) niti z načelom prostega dostopa (5. člen ZDIJZ), zakonodajalec v ZDIJZ ni vnesel nobene izjeme od navedene omejitve proste izbire načina posredovanja zahtevane informacije javnega značaja. Tudi avtorji Komentarja ZDIJZ menijo, da je namen ZDIJZ v prvi vrsti dati prosilcu možnost, da se seznani z vsebino informacije javnega značaja, ne pa da prejme določeno obliko te informacije . Pri tem navedbe prosilke, da strokovna podlaga Kapsch obstaja v elektronski obliki in da predstavlja informacijo javnega značaja, niso relevantne. Prav tako v tem postopku dostopa do informacij javnega značaja niso relevantne navedbe prosilke, ki se nanašajo na točnost meritev oziroma domnevno odstopanje meritev od dejanskega stanja.
IP se nadalje v celoti sklicuje na obrazložitev organa k 2. točki izreka izpodbijane odločbe in dodaja, da dokument strokovna podlaga Kapsch predstavlja poročilo o tem, kje tik ob železniški progi bi morale biti postavljene bazne postaje, da bi bila zagotovljena popolna pokritost s signalom, potrebnim za vzpostavitev GSM-R sistema vzdolž slovenskega železniškega omrežja. Ne gre torej za poročilo o primernosti gradnje baznih postaj z vidika strok geodezije, statike, varstva okolja, požarne varnosti in drugih področij, ampak gre le za strokovni načrt za postavitev anten in baznih postaj (kolikšna mora biti razdalja med posameznimi baznimi postajami oziroma antenami), da se zagotovi ustrezen digitalni radijski signal za ustrezno pokritost železniških tunelov na slovenskem železniškem omrežju. IP ne vidi razumnega razloga, da ne bi verjel navedbam organa, da ni pridobil drugih načrtov radijskega planiranja oziroma strokovnih podlag, ki bi bili alternativa strokovni podlagi Kapsch – nikakor namreč ni običajno, kar trdi prosilka, da bi naročnik, ki je v postopku oddaje javnega naročila že oddal naročilo, za isto storitev pridobil še dodatne izvajalce; takšno ravnanje, brez posebnega razloga in zgolj zaradi zagotavljanja alternative izbranemu izvajalcu, nikakor ne bi bilo ekonomično. Poleg tega IP poudarja, da organ dokumentov, s katerimi razpolaga, na podlagi ZDIJZ ni dolžan prilagajati ali dopolnjevati, da bi izkazovali dejstva ali podatke oziroma, da bi imeli lastnosti, ki jih zahteva prosilec. Ker strokovna podlaga Kapsch ne izkazuje »alternativnih možnosti radijskega planiranja, niti zemeljske in vodne strukture tal, cestne dostopnosti, električnih povezav in lastništva zemljišč«, organ pa tega dokumenta po ZDIJZ ni dolžan dopolnjevati z informacijami zgolj zaradi oziroma na podlagi prosilkine zahteve, je bila odločitev organa iz izpodbijane odločbe pravilna in na zakonu utemeljena.
IP je na podlagi zgornjih argumentov in pravnih podlag ugotovil, da je pritožba prosilke v celoti neutemeljena zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP v celoti zavrnil, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Tina Kraigher Mišič, univ. dipl. prav.,
svetovalka
Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka