prosilec - Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah
+ -Številka: 090-129/2015
Kategorije: Varstvo kazenskega postopka
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval posredovanje zapisnika naroka za glavno obravnavo v kazenskem postopku. Organ je zahtevo prosilca z odločbo zavrnil zaradi obstoja izjeme po 6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Zoper odločbo je prosilec vložil pritožbo, v kateri je navedel, da so sodne obravnave (posledično tudi zapisniki) javni. Nadalje je navedel, da zahtevani zapisnik vsebuje tudi njegove osebne podatke, zaradi česar je njegova zahteva upravičena. IP je presodil, da izjema po 6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ je podana, zato je pritožbo prosilca zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-129/2015/3
Datum: 28. 5. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 1. in 2. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), zoper sklep, z dne 21. 4. 2015, št. Su 195/2015, Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah, Mestni trg 6, 3210 Slovenske Konjice (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je, dne 14. 4. 2015, na Vrhovno sodišče naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval posredovanje zapisnika naroka za glavno obravnavo, z dne 8. 4. 2015, v kazenski zadevi I K 49190/2014. Ob tem je navedel, da je bila na naroku prisotna številna javnost, med drugim tudi prosilec. Predsednica senata je pred začetkom naroka od navzoče javnosti zahtevala, da se javnost sodišču predstavi z vsemi osebnimi podatki. Kljub protestu prosilca, da je to v nasprotju s 24. čl. Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS), je sodnica vztrajala s svojo zahtevo. Vsak posameznik iz navzoče javnosti je tako moral povedati naslednje osebne podatke: ime, priimek, stalno prebivališče in datum rojstva. Prosilec meni, da je upravičen do kopije zapisnika naroka, ker vsebuje tudi njegove osebne podatke. Ob tem je pojasnil, da se njegova zahteva nanaša tudi na zvočni zapis zapisnika in pisni prepis zvočnega posnetka, ter da želi prejeti zahtevane informacije v obliki fotokopij ali izpisu v formatu A4 in v elektronski obliki na zgoščenki.
Vrhovno sodišče je, dne 15. 4. 2015, zahtevo prosilca odstopilo organu v pristojno reševanje (20. čl. ZDIJZ).
Organ je zahtevo prosilca s sklepom št. Su 195/2015, z dne 21. 4. 2015, zavrnil. Ob tem je navedel, da je v predmetni zadevi podana izjema po 6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Sodišče je namreč v konkretni kazenski zadevi, dne 8. 4. 2015, začelo glavno obravnavo, ki jo je zaradi izvedbe nadaljnjih dokazov preložilo na dne 2. 9. 2015. Iz navedenega izhaja, da postopek v tej zadevi še ni zaključen. Zahtevani zapisnik je zagotovo sestavljen zaradi kazenskega pregona oz. v zvezi z njim. Njegovo razkritje pred pravnomočnim zaključkom bi škodovalo izvedbi kazenskega postopka. Seznanitev oz. razkritje zapisnika bi lahko vplivalo na priče, ki bodo v nadaljevanju postopka šele zaslišane oz. bi razkritje kako drugače povzročilo škodo nadaljnjemu postopku. Nadalje je tudi navedel, da Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v 128. čl. določa, da se sme dovoliti pregled in prepis posameznega kazenskega spisa vsakemu, ki ima opravičen interes. Katera oseba ima opravičen interes pa je stvar diskrecijske presoje pristojnega organa, ki mora pri svoji odločitvi upoštevati, da pregled in prepis spisa ne smeta biti v škodo interesom kazenskega postopka in interesom procesnih udeležencev. Glede na navedeno določilo in upoštevaje dejstvo, da prosilec ni izkazal opravičenega interesa, bi bilo potrebno zahtevo prosilca zavrniti tudi v skladu z navedenim določilom ZKP.
Zoper sklep organa je prosilec, dne 5. 5. 2015, pri IP vložil pritožbo, v kateri je navedel, da razlogi za zavrnitev zahteve niso upravičeni. Organ že sam ugotavlja, da zahtevani dokument spada med informacije javnega značaja. Organ je namerno izpustil podatek, da je bila glavna obravnava javna. Da so sodne obravnave javne (izjeme določa zakon), v 24. členu določa tudi Ustava RS. Javna obravnava pomeni, da se je lahko udeleži kdorkoli. Predsednica senata je najprej prepovedala vstop javnosti na obravnavo iz samo njej znanih razlogov. Po krajših pregovorih je svojo odločitev spremenila in dovolila vstop javnosti. Zatem pa je, v nasprotju s 24. čl. Ustave RS, od prisotne javnosti zahtevala, da se predstavi z imenom in priimkom, datumom rojstva in naslovom prebivališča. Vsa prisotna javnost je bila z osebnimi podatki vpisana v zapisnik glavne obravnave, kakor tudi v zvočni zapisnik, saj se je obravnava zvočno snemala. Glede na to, da so v zahtevanem zapisniku tudi osebni podatki prosilca, je popolnoma upravičen, da tak dokument tudi pridobi. Vsakdo izmed prisotne javnosti je lahko celotno dogajanje, kakor tudi izjave, besede itn., zabeležil na tak ali drugačen način. Zapisniki glavnih obravnav so javni, tako tudi zapisniki kazenskih postopkov. Da bi razkritje vsebine javnega zapisnika lahko škodovalo nadaljnjemu postopku, je popolnoma zgrešena argumentacija.
Organ je pritožbo prosilca, z dopisom št. Su 195/2015, z dne 11. 5. 2015, s prilogami, poslal v odločanje IP.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Glede pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji:
2. odst. 248. čl. ZUP določa, da pritožbeni organ zavrne pritožbo tudi tedaj, kadar spozna, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, da pa niso bistvene. Organ je izpodbijani akt št. Su 195/2015, z dne 21. 4. 2015, poimenoval kot sklep, čeprav bi ga moral poimenovati odločba. S tem aktom je organ namreč meritorno odločil o pravici dostopa do informacij javnega značaja. Ker iz vsebine izpodbijanega akta izhaja, da gre za odločbo, je IP navkljub napačni opredelitvi oz. poimenovanju izpodbijanega akta zaključil, da ta pomanjkljivost v postopku ni bistveno vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve organa oz. da pomanjkljivosti v postopku na prvi stopnji niso bile bistvene.
2. Glede učinka erga omnes:
V zvezi z navedbami prosilca, da so v zahtevanem zapisniku tudi osebni podatki prosilca in je zato popolnoma upravičen, da tak dokument tudi pridobi, IP uvodoma poudarja, da je prosilec podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ. Za presojo tovrstne zahteve ni relevantno dejstvo morebitnih naveznih okoliščin prosilca v zvezi z zahtevanimi dokumenti. V skladu z ZDIJZ namreč izdane odločbe učinkujejo erga omnes (t.j. enako nasproti kateremu koli prosilcu), kar pri posredovanju dokumentov pomeni, da mora biti posredovani dokument oz. informacija enaka, ne glede na to, kdo jo je zahteval. Pomembno je torej le dejstvo, da je prosilec podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v skladu z določili ZDIJZ in jo kot tako tudi vsebinsko opredelil ter poimenoval. Ob doslednem upoštevanju kriterija univerzalnega prosilca je torej lahko odločitev samo univerzalna, zato se IP do osebnih okoliščin, ki se po navedbah prosilca nanašajo nanj, v nadaljevanju ni opredeljeval.
V predmetni zadevi ni sporno, da organ razpolaga z zahtevanim dokumentom v materializirani obliki in da dokument izvira iz delovnega področja organa. Zahtevane informacije so torej v skladu s 1. odst. 4. čl. ZDIJZ informacije javnega značaja. IP je v nadaljevanju presojal obstoj izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja.
3. Glede izjeme po 6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ:
6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ omogoča organu zavrnitev zahteve za dostop do informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj navedene izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:
1. postopek je še v teku,
2. razkritje informacije bi škodovalo izvedbi postopka.
IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotovil, da je v konkretni kazenski zadevi razpisan narok za glavno obravnavo dne 2. 9. 2015 oz. da je prvi pogoj za obstoj izjeme izpolnjen, ker je postopek še v teku (še ni pravnomočno zaključen).
V nadaljevanju je IP presojal obstoj drugega pogoja za obstoj izjeme. V skladu s 15.a čl. Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11; v nadaljevanju Uredba) je potrebno v primeru zahteve za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanašajo na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, odločiti o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku. Organ je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa obrazložil, zakaj meni, da bi razkritje zahtevanih informacij škodovalo izvedbi postopka, in sicer je navedel, da bi seznanitev z zahtevanim zapisnikom lahko vplivalo na priče, ki bodo v nadaljevanju postopka šele zaslišane.
IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotovil, da je sodišče ob koncu naroka za glavno obravnavo, z dne 8. 4. 2015, sprejelo sklep, s katerim je ugodilo dokaznim predlogom Okrožne državne tožilke, med katerimi je tudi zaslišanje priče. IP je ocenil, da ni razloga, da ne bi sledil prepričljivim navedbam organa in je ugotovil, da v fazi postopka, v kateri je konkretni kazenski postopek, ni mogoče določiti, kateri del zapisnika glavne obravnave, ki jo zahteva prosilec, je oz. ni pomemben za nadaljnji kazenski postopek. Določen dokument, izjava ali dokaz naveden v zapisniku, je v trenutni fazi postopka lahko povsem brez pomena, tekom postopka pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih obremenilnih ali razbremenilnih dokazov, poleg tega pa se dokazi in podatki, ki utegnejo biti koristni za postopek, lahko še zbirajo, ker je v konkretnem primeru izkazano s sklepom o ugoditvi dokaznim predlogom. Z razkritjem informacij iz zapisnika glavne obravnave pred zaključkom dokaznega postopka, bi nastala škoda za izvedbo kazenskega postopka, saj bi se z dokazi lahko seznanil vsakdo, tudi priče, ki še niso bile zaslišane, kar bi vplivalo na njihove izpovedbe. Razkritje zahtevanega zapisnika bi bilo zato v izrecnem nasprotju s 1. odst. 240. čl. ZKP, po katerem se priče zaslišujejo vsaka zase in brez navzočnosti drugih prič. Razkritje bi torej bistveno vplivalo na izvedbo dokaznega postopka in posledično na ugotavljanje dejstev, ki so pomembna za izdajo zakonite sodne odločbe. Namen izjeme po 6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ pa je predvsem v zagotovitvi nemotene izvedbe kazenskega postopka.
IP je v skladu z zgoraj navedenim ugotovil, da sta torej kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 6. tč. 1. odst. 6. čl. določa ZDIJZ, kar pomeni, da ta izjema glede zahtevanih informacij je podana. Posledično je IP, v skladu z 248. čl. ZUP, pritožbo kot neutemeljeno zavrnil in odločil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
IP v zvezi v zvezi z navedbami prosilca, da so glavne obravnave javne in posledično tudi zapisniki, ki pri tem nastanejo na koncu še pojasnjuje, da Ustava RS sicer določa javnost sojenja, torej da so sodne obravnave javne, da se sodbe izrekajo javno ter da izjeme določa zakon (24. čl. Ustave RS), vendar pa je omenjena pravica v prvi vrsti namenjena strankam v posameznem postopku, s katero naj bi se zagotovila poštenost sojenja, zlasti pa je pomembno, da je ta pravica vezana na javnost glavne obravnave in javen izrek sodbe, kar v konkretnem primeru pomeni, da je javnost lahko prisotna na naroku za glavno obravnavo. Ne glede na to pa javnost glavne obravnave ne pomeni, da je s tem celoten zapisnik z javne glavne obravnave prosto dostopna informacija javnega značaja.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor zoper sklep Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah, Mestni trg 6, 3210 Slovenske Konjice z dne 21. 4. 2015, št. Su 195/2015. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in sklep Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah z dne 21. 4. 2015, št. Su 195/2015.
Postopek vodil:
Jan Merc, univ. dipl. prav.
asistent svetovalca IP
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka