prosilec -AMZS d.d.
+ -Številka: 090-128/2015
Kategorije: Ali je organ zavezanec
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval več dokumentov v zvezi z delovanjem in kadrovanjem zveze društev AMZS. AMZS je prosilcu v več dopisih pojasnil, da do zahtevanih dokumentov ne more dostopati po ZDIJZ, ker AMZS ni zavezanec po ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je zveza društev AMZS ustanovitelj družbe AMZS d.d., ki je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v zvezi z izvajanjem javnih pooblastil. Dalje je IP ugotovil, da zveza društev AMZS nedvomno ni zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja glede tistih informacij, ki jih je zahteval prosilec. ODLOČBA:Številka: 090-128/2015/2Datum: 19. 8. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ), 3. odst. 255. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ... (v nadaljevanju prosilec), zoper molk Avto-moto zveze Slovenije, Dunajska cesta 128, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju AMZS), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca se zavrne.2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.OBRAZLOŽITEV:Prosilec je, dne 10. 3. 2015 in 16. 3. 2015 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval več dokumentov, ki so nastali v zvezi s posameznimi sejami Upravnega odbora Avto-moto zveze Slovenije (v nadaljevanju AMZS), komunikacijo z olimpijskim komitejem Slovenije, kadrovskim in drugim delovanjem organa in vse dokumente s katerimi organ razpolaga in vsebujejo ime prosilca. Prosilec je zahteval, da se mu navedena dokumentacija posreduje na najcenejši način, in sicer bodisi v obliki fotokopije, bodisi izpisa v formatu A4 bodisi zapisa na zgoščenki oziroma po elektronski pošti.Organ je prosilcu v dopisu z dne 25. 3. 2015 pojasnil možnosti dostopa do zahtevanih dokumentov, ki jih ima kot član upravnega odbora AMZS. V dopisu z dne 5. 5. 2015 je še pojasnil, da je AMZS zveza društev, je ustanovljena po Zakonu o društvih, ima status društva in zato deluje kot pravna oseba zasebnega prava. Iz navedenega razloga AMZS ni zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, prav tako pa ni pravna oseba pod prevladujočim vplivom javnega prava, zato tudi ni zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja na podlagi 1.a člena ZDIJZ. AMZS je še pojasnil, da so bile možnosti dostopa do zahtevanih informacij prosilcu predstavljene že v dopisu z dne 25. 3. 2015, poleg tega pa so prosilcu tudi že posredovali kopije zapisnikov in sklepe, ki so de nanašali na posamezne seje upravnega odbora AMZS ter ga napotil na uporabo intranetne strani AMZS, prek katere lahko kot član upravnega odbora, do vseh zahtevanih informacij tudi dostopa.Prosilec v pritožbi nasprotuje odzivom AMZS in zatrjuje, da ta v dopisu z dne 25. 3. 2015 ne navaja, da ni zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja. Slednje navaja šele v dopisu z dne 5. 5. 2015, kar je po mnenju prosilca v nasprotju s 40. členom Statutom Avto-moto zveze Slovenije. Prosilec zatrjuje tudi, da za zahtevane informacije niso podane izjeme glede varstva osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti oziroma tajnih podatkov. Zatrjuje tudi, da mu AMZS ne omogoči dostopa v zahtevani obliki ter opozarja na kršitev rokov, ki veljajo za zavezance na podlagi ZDIJZ.Pritožba ni utemeljena.IP je kot organ druge stopnje v skladu s 1. odst. 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Po 2. odst. 247. čl. ZUP pa odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Pri ugotavljanju, ali je določen subjekt zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, je treba v prvi vrsti upoštevati določbe 3.b člena ZDIJZ, po katerem Agencija za javnopravne evidence Slovenije (AJPES) vzpostavi in vodi javni register zavezancev. Glede na 5. odst. istega člena se v primeru, kadar je pravna oseba vpisana v registru zavezancev, domneva, da je zavezanec po ZDIJZ.
Ob vpogledu v Register zavezancev za informacije javnega značaja na spletnih straneh AJPES (https://www.ajpes.si/RZIJZ/), IP ugotavlja, da AMZS ni vpisan v navedeni register in torej ne velja domneva, da je zavezanec po ZDIJZ. Posledično je IP moral ugotoviti, ali morda AMZS izpolnjuje pogoje po ZDIJZ za zavezanca za posredovanje informacij javnega značaja.
ZDIJZ subjekte, ki so zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, opredeljuje v 1. in 1.a členu. Po 1. odst. 1. čl. ZDIJZ so zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Skladno z namenom pravne ureditve dostopa do informacij javnega značaja (zagotovitev javnosti in odprtosti delovanja javnih organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja) je ZDIJZ omejen na subjekte, ki so del javnega sektorja v širšem smislu. Zajema torej vse subjekte, ki kakorkoli izvršujejo javnopravne naloge, bodisi, da gre za javni sektor v ožjem pomenu (državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi) ali pa gre za nosilce javnih pooblastil, izvajalce javnih služb in druge osebe javnega prava. ZDIJZ za vse skupine zavezancev uporablja generičen pojem »organ«.
Navedeni krog zavezancev se je razširil z novelo ZDIJZ-C, ki je stopila v veljavo dne 17. 4. 2014. Slednja širi krog zavezancev na gospodarske družbe in druge pravne osebe pod prevladujočim vplivom države, občin ali drugih oseb javnega prava (v nadaljevanju poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava). Poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava so opredeljeni v prvem odstavku 1.a čl., ki določa, da zakon ureja tudi postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo gospodarske družbe in druge pravne osebe zasebnega prava pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom, posamično ali skupaj, Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava. Nadalje drugi odstavek 1.a čl. definira prevladujoč vpliv iz prejšnjega odstavka. Slednji je zagotovljen, kadar Republika Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava, posamično ali skupaj: v gospodarski družbi, neposredno ali posredno prek druge gospodarske družbe ali druge pravne osebe zasebnega prava, lahko izvajajo prevladujoč vpliv na podlagi večinskega deleža vpisanega kapitala, ali imajo pravico nadzora večine ali lahko imenujejo več kot polovico članov poslovodnega ali nadzornega organa, ali v drugi pravni osebi zasebnega prava, ki ni gospodarska družba, neposredno ali posredno prek druge gospodarske družbe ali druge pravne osebe zasebnega prava, nastopajo kot ustanovitelji.
ZDIJZ torej loči dva sklopa zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja. Prvi sklop predstavljajo t.i. predstavniki javnega sektorja v širšem smislu (1. čl. ZDIJZ), drugi pa subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (1.a čl. ZDIJZ). V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali AMZS sodi v katerega izmed navedenih sklopov zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja po ZDIJZ.
V zvezi s prvim sklopom zavezancev IP ugotavlja, da je AMZS kot zveza društev po Zakonu o društvih (Uradni list RS, št. 64/11 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZDru-1) pravna oseba zasebnega prava. AMZS bi torej glede na 1. člen ZDIJZ kot pravna oseba zasebnega prava lahko bila zavezanec, če bi izvajala javno službo, imela javno pooblastilo oz. bi opravljala kakšno od oblastnih funkcij. IP je prek pregleda javnih registrov in evidenc pri AJPES ugotovil, da je AMZS ustanovitelj družbe AMZS družba za opravljanje storitev članom AMD in drugim udeležencem v cestnem prometu d.d. (AMZS d. d.), ki je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja na podlagi 1. odst. 1. čl. ZDIJZ v delu, v katerem izvaja javna pooblastila. Iz kataloga informacij javnega značaja zavezanca AMZS d. d. izhaja, da je zavezan za posredovanje informacij s področja registracije motornih in priklopnih vozil ter izdaje preizkusnih tablic in potrdil za preizkusno vožnjo, tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil, identifikacije in ocene tehničnega stanja vozil, tahografov, taksimetrov ter varne vožnje. IP je po pregledu letnega poročila Avto-moto zveze Slovenije za leto 2014, ki je javno dostopno na spletni strani AJPES ugotovil, da AMZS deluje kot nevladna organizacija z dolgoletno tradicijo in kot taka izvaja različne dejavnosti na nacionalni in mednarodni ravni. Vloga in poslanstvo AMZS je v zastopanju interesov članov, društev na področju avtomobilizma, motociklizma, prometno tehnične kulture, prometne preventive in varnosti v cestnem prometu, avto-moto športa, pravnega in tehničnega svetovanja ter založništva in turizma. Iz letnega poročila dalje izhaja, da v osnovno dejavnost AMZS med drugim spada tudi izdaja mednarodnih dokumentov: knjižice za mednarodno pomoč, mednarodnega vozniškega dovoljenja, dovoljenja za vožnjo vozila v tujini, mednarodno kamping kartico, karnete (carinski dokument za zacasni uvoz vozila za države bližnjega vzhoda, Afrike, Azije, itd), prodaja pa tudi vinjete. Iz opredelitev nalog AMZS v 6. in 7. čl. Statuta Avto-moto zveze Slovenije (v nadaljevanju statut), sprejetega dne 16. 12. 2010 izhaja, da AMZS med drugim izvaja tudi aktivnosti za varnost v cestnem prometu in se povezuje z organi in inštitucijami, ki delujejo na tem področju; predlaga in sodeluje s pristojnimi organi in inštitucijami pri sprejemanju predpisov, ki varujejo interese udeležencev v prometu; sodeluje pri izvajanju vzgoje in izobraževanja v cestnem prometu, posebej mladih; organizira opravljanje pomoči na cesti; organizira in nudi strokovno pomoč pri izobraževanju voznikov v avtošolah ter razvija druge oblike prometnega izobraževanja in vzgoje; izvaja tehnično in prometno preventivo v cestnem prometu za člane društev in druge udeležence v cestnem prometu; organizira pomoč na cesti za vozila v lasti pravnih in fizičnih oseb in v okviru pridobitnih dejavnosti izvaja izobraževanje na področju cestnoprometne preventivne dejavnosti, koordinacije dela avtošol in centrov varne vožnje. IP na podlagi navedenega ne more sklepati neposredno na izvajanje javnih pooblastil, saj morajo ta izhajati iz oblastnega predpisa (npr. zakona oziroma podzakonskega akta), ki bi AMZS podelil pooblastilo za izvajanje določene javno pravne naloge. Iz navedenega razloga tudi ni mogoče slediti prosilcu, ki trdi, da iz 40. člena statuta izhaja obveznost posredovanja informacij javnega značaja. Navedeni člen sicer pravi, da AMZS kot nosilec javnih pooblastil zagotavlja dostop do informacij javnega značaja v skladu s predpisi in internim aktom, ki ga sprejme upravni odbor. Kljub navedenemu pa IP poudarja, da je statut društva zasebnopravne narave, zato ne more ustvarjati pravic in obveznosti proti tretjim (učinek erga omnes), kot to lahko ustvarjajo oblastni predpisi. Da bi torej v konkretnem primeru lahko ugotovili obseg javnih pooblastil AMZS bi morali najprej preveriti področno zakonodajo, ki ureja zgoraj navedne dejavnosti. IP ob tem poudarja, da kot izvajalec javnih pooblastil na področju, ki ga pokriva AMZS, deluje že AMZS d. d., ki nedvomno opravlja določen del nalog (ki se pokrivajo z nalogami iz statuta), kot javna pooblastila. Dodatno, IP ugotavlja, da tudi AMZS prosilcu v dopisu z dne 5. 5. 2015 zatrjuje, da AMZS ni nosilec javnih pooblastil. IP je tudi preveril in ugotovil, da iz seznamov neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov za leti 2014 in 2015, ki sta dostopna na spletni strani Uprave RS za javna plačila (http://www.ujp.gov.si/dokumenti/dokument.asp?id=127), izhaja, da AMZS ni niti neposredni niti posredni proračunski uporabnik. IP tako ugotavlja, da AMZS (poleg tega, da očitno ni državni organ ali organ lokalne skupnosti niti ni druga oseba javnega prava) malo verjetno opravlja določene naloge v okviru izvajanja javnih pooblastil samostojno in ločeno od družbe AMZS d. d., ki pa je nedvomo izvajalec javnih pooblastil. Ker pa, kot obrazloženo v nadaljevanju, prosilec tudi ni zaprosil za informacije, ki bi jih lahko potencialno šteli za izvajanje javnih pooblastil, IP ni posebej preverjal, v kakšnem delu (če sploh) zgoraj navedene naloge AMZS, predstavljajo izvajanje javnih pooblastil. IP ugotavlja, da je prosilec od AMZS zahteval naslednje dokumente: - magnetogram 7., 8., in 9., seje Upravnega odbora AMZS, - vsa pisanja in odgovore (poslana po redni pošti in E-pošti) in sicer: vabila in zapisnike 7., 8., in 9., seje Upravnega odbora s prilogami, pisanja in odgovore članov UO na 7., 8., in 9. sejo Upravnega odbora,- pisanja in odgovore na Olimpijski komite Slovenije, - dokumente, ki se nanašajo na sklep o spremembi sistemizacije in posledično odpusta delavke (sklep, račun odvetnika, soglasja, opozorila sekretarja, sporna pogodba itd), - druga pisanja organov, organizacij, društev in posameznikov, ki se nanašajo na ime prosilca.- dokumente v zvezi s postopkom sprejema na delovno mesto (vključno z razpisom in pogodbo o zaposlitvi) za vodje komerciale in sekretarja za preventivo,- dokumente v zvezi z izvedbo razpisa tiskanja zemljevidov za AMZS, konec leta 2014,- dokumente v zvezi z nabavo pokalov za šport iz konca leta 2014,- dokumente v zvezi s postopkom izbire kandidata na delovno mesto sekretarja AMZS (skupaj z razpisom);Po oceni IP je prosilec zahteval informacije v zvezi z izvajanjem dejavnosti društva, ki ne morejo soditi v izvajanje javnih pooblastil. Kot pojasnjeno, AMZS deluje kot pravna oseba zasebnega prava, zato njeni uslužbenci niso javni uslužbenci v smislu Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF; v nadaljevanju ZJU). Kadrovanje zasebnega subjekta pa ne more predstavljati izvajanja javnega pooblastila, zato tudi informacije v zvezi s tem (4. 6. in 9. al. zahteve) ne morejo predstavljati informacije javnega značaja. Dalje IP ugotavlja, da niti iz dopisov organa, niti iz zahtev prosilca ne izhaja, da bi bili zahtevani dokumenti, ki se nanašajo na delovanje upravnega odbora AMZS (katerega član je tudi prosilec) – 1. in 2. al. zahteve, potencialno povezani z izvajanjem javnih pooblastil. Nedvomno tudi dokumentov v zvezi z morebitnim sodelovanjem AMZS in Olimpijskega komiteja Slovenije in nabavo športnih pokalov (3. in 8. al. zahteve) ne moremo šteti k izvajanju javnih pooblastil AMZS. Športna dejavnost, ki jo podpira oziroma izvaja AMZS, namreč ne more predstavljati izvajanja javnih pooblastil, ki bi jih lahko imel AMZS na področju svojega delovanja. Podobno lahko ugotovimo tudi za dokumente iz 7. al. zahteve, saj tiskanje zemljevidov nedvomno ne spada v obseg morebitnih javnih pooblastil AMZS. Glede preostalih dokumentov, iz katerih bi izhajalo ime prosilca (5. al. zahteve), pa IP meni, da ti dokumenti ravno tako ne sodijo v obseg izvajanja javnih pooblastil, ki se po oceni IP lahko nanašajo na dokumente v zvezi z izdajo določenih mednarodnih dokumentov in preventivno oziroma varnostno izobraževalno aktivnostjo v cestnem prometu. Iz vseh navedenih razlogov torej ni izkazano, da zahtevane informacije predstavljajo informacije, ki bi lahko bile povezane z izvajanjem javnih pooblastil AMZS. IP tako glede na vse navedeno ugotavlja, da AMZS ne spada med zavezance za posredovanje informacij javnega značaja iz 1. člena ZDIJZ.
IP ugotavlja tudi, da AMZS ni zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1.a členu ZDIJZ. IP je z vpogledom v Poslovni register Slovenije na spletni strani AJPES-a ugotovil, da je AMZS ustanovljena v pravnoorganizacijski obliki društva, zveze društev, zaradi česar ni podvržena presoji 1. al. 2. odst. 1.a čl. ZDIJZ. Po 2. al. 2. odst. 1.a čl. ZDIJZ bi bila AMZS lahko zavezana le, če bi Republika Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava, v njej nastopali kot ustanovitelji posamično ali skupaj neposredno ali posredno prek druge gospodarske družbe ali druge pravne osebe zasebnega prava. Iz javno dostopnih podatkov na strani AJPES (poslovni register, revidirano letno poročilo AMZS za leto 2014) ne izhaja, da bi bil AMZS ustanovljen s strani oseb javnega prava v smislu 2. al. 2. odst. 1.a čl. ZDIJZ. IP je za preveritev navedene ugotovitve pregledal tudi spletno stran Supervizor (http://supervizor.kpk-rs.si/podj/85390518/), iz katere ravno tako ne izhaja, da bi bila AMZS ustanovljena s strani oseb javnega prava oziroma, da bi v smislu določbe 2. al. 2. odst. 1.a čl. ZDIJZ, obstajal prevladujoč vpliv oseb javnega prava.
Ker je IP ugotovil, da AMZS ni zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja glede informacij, ki jih zahteva prosilec v smislu 1. odst. 1. čl. ZDIJZ in hkrati ni zavezanec na podlagi 1. odst. 1.a čl. ZDIJZ, se tudi ni spuščal v ugotavljanje dejanskega stanja (t.j. ugotavljanje (ne)obstoja zahtevanih dokumentov in morebitnega obstoja izjem, ki bi preprečevale dostop do informacij javnega značaja) in presojo drugih procesnih ali materialnopravnih vprašanj, ki so sicer pomembna za odločitev o dostopu do informacij javnega značaja. Pri odločanju o tej pritožbi je bilo namreč primarnega pomena vprašanje, ali je AMZS zavezanec po ZDIJZ.
IP končno še ugotavlja, da posredovana pojasnila s strani AMZS prosilcu oziroma dopisa z dne 25. 3. 2015 in 5. 5. 2015 ni mogoče šteti kot odločbo, zato je IP pritožbo prosilca obravnaval kot pritožbo zaradi molka organa. Molk organa se v skladu s 4. odst. 222. čl. ZUP šteje kot odločba, s katero je zahteva prosilca zavrnjena. IP je na podlagi 3. odst. 255. čl. ZUP sam odločil o zahtevi prosilca in na podlagi razlogov, ki so razvidni iz obrazložitve predmetne odločbe, zahtevo prosilca v celoti zavrnil, iz česar izhaja, da pritožba zaradi molka ni utemeljena.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil: |
|
|
Anže Novak, univ. dipl. prav. |
|
|
raziskovalec IP |
|
|
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. |
informacijska pooblaščenka |