prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor
+ -Številka: 090-127/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja, Kršitev postopka
POVZETEK:Prosilca sta od organa zahtevala dokument, iz katerega je razviden datum izvršbe, sporočen pogodbenemu izvajalcu. Organ je zahtevo prosilcev zavrnil, saj z dokumentom ne razpolaga. Informacijski pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da sta je bilo o isti zahtevi prosilcev že pravnomočno odločeno, zato je odločbo organa odpravil po uradni dolžnosti in zahtevo prosilcev zavrgel kot nedovoljeno.ODLOČBA:Številka: 090-127/2015/6
Datum: 22. 6. 2015
Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur.l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, dalje ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur.l. RS, št. 51/2006, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega in drugega odstavka 251. člena ter prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, (Ur.l. RS, št. 24/2006, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilca) z dne 29. 4. 2015, zoper odločbo Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-13/2013-66 z dne 9. 4. 2015, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O
1. Odločba organa št. 090-13/2013-66 z dne 9. 4. 2015 se odpravi po uradni dolžnosti.
2. Stroški v tem postopku niso nastali.
in
S K L E P
1. Zahteva prosilcev z dne 11. 3. 2015 se zavrže kot nedovoljena.
2. Stroški v tem postopku niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilca sta dne 11. 3. 2015 na organ naslovila zahtevo za dostop do dokumenta javnega značaja, iz katerega je razviden zahtevani datum izvršbe, skladno s sklepom o dovolitvi upravne izvršbe št. 06122-3454/2007 z dne 7. 12. 2007, ki je bila opravljena s strani pogodbenega izvajalca po pogodbi št. 2522-09-000011, dne 10. 7. 2009 na naslovu ….
O zahtevi prosilcev je organ dne 9. 4. 2015 izdal odločbo št. 090-13/2013-66, s katero je zahtevo prosilcev zavrnil. Iz obrazložitve navedene odločbe izhaja, da zahtevani dokument v inšpekcijskem spisu št. 06122-3454/2007 ne obstaja, zato ga organ prosilcema ne more posredovati.
Zoper odločbo organa sta prosilca dne 29. 4. 2015 podala pritožbo, v kateri navajata, da zahtevani dokument mora obstajati in prosita, da IP pregleda dokumente omenjenega primera in preuči njuno zahtevo, saj je organ bil tisti, ki je naročil datum upravne izvršbe za 10. 7. 2009 in ni bil izvajalec tisti, ki je določil datum upravne izvršbe.
Organ je z dopisom št. 090-13/2013-71 z dne 11. 5. 2015 pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skladno z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP.
Pritožba ni dovoljena.
Informacijski pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija, in sicer odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Informacijski pooblaščenec v konkretnem primeru ugotavlja, da je bilo v okviru pritožbenega postopka, na podlagi katerega je bila izdana odločba IP št. 090-250/2011/4 z dne 29. 11. 2011, o zahtevi prosilcev že odločeno. Iz navedene odločbe namreč izhaja, da je organ pojasnil, da vsako leto izvede postopek javnega naročanja za izbiro podjetja, ki opravlja gradbeno tehnična dela v zvezi z upravnimi izvršbami inšpekcijskih odločb, kar mu nalaga tudi Zakon o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 110/02 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGO-1) v 162. členu. Z izbranim izvajalcem se sklene pogodba za dobo enega leta. Izvršba, na katero se nanaša zahtevana dokumentacija, je bila izvedena v letu 2009 in je zanjo veljala pogodba št. 2522-09-000011 z dne 31. 3. 2009 (v nadaljevanju Pogodba). Glede na 6. člen Pogodbe, naročnik (organ) izvajalcu predloži sklep o dovolitvi izvršbe inšpekcijske odločbe in se z njim dogovori o datumu in načinu izvedbe del. Preden se organ dokončno odloči za izvršbo, opravi na kraju samem ogled z izvajalcem izvršbe, kjer se v dogovoru z inšpektorjem ugotovi, katere mehanizacije se bodo uporabile pri odstranitvi objekta, kako bo odstranitev potekala, kaj se bo ohranilo in kaj ne, itd. Ta ogled je podlaga za dogovor o načinu izvršbe. Podlaga za opravljanje upravne izvršbe so torej pogodba, sklep o dovolitvi izvršbe in dogovor o načinu opravitve izvršbe. Organ torej ne izda še posebnega delovnega naloga oz. naročilnice za izvedbo izvršbe. Tudi v konkretnem primeru organ ni izdal posebne naročilnice oz. delovnega naloga, na podlagi katerega naj bi bila potem izvedena dela izvršbe, temveč je bila izvršba izvedena na podlagi Pogodbe, Sklepa o dovolitvi izvršbe št. 06122-3454/2007 z dne 7. 12. 2007 in dogovora o načinu izvršbe, ki pa je usten in ga torej ni v spisu. Delovni nalog oz. naročilnica, ki jo zahteva prosilec, torej ne obstaja. Organ je v dopisu št. 090-13/2013-75 z dne 16. 6. 2015 dodatno pojasnil, da ne obstaja dokument o ustnem dogovoru o datumu izvršbe, ki se določi in usklajuje glede na razpoložljivost izvajalca, vremenske razmere in druge okoliščine, kar izhaja tudi iz Pogodbe o rušenju objektov in izvedbi drugih del po izvršljivih upravnih odločbah, št. 2522-09-000011 z dne 31. 3. 2009 (drugi odstavek 11. člena). IP ugotavlja, da je zahteva prosilca v obeh zadevah enaka (dokument, iz katerega izhaja datum izvršbe sporočen izvajalcu del). Na podlagi navedena Informacijski pooblaščenec ugotavlja, da je bilo o isti zahtevi (in pritožbi) prosilcev že odločeno.
Organ je o zahtevi prosilcev odločil meritorno (z odločbo), čeprav bi ob upoštevanju določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP moral uporabiti drugo vrsto pravnega akta (sklep o zavrženju zahteve). Informacijski pooblaščenec ocenjuje, da je organ s tem bistveno kršil pravila postopka, in sicer gre za bistveno kršitev, ki je v konkretnem primeru odločilno vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe organa. Kot izhaja iz Zakona o splošnem upravnem postopku s komentarjem (J. Breznik in ostali, GV založba, Ljubljana 2008, strani 625 – 627) so v 237. členu ZUP, ki določa pritožbene razloge, s kršitvami pravil postopka mišljene tako kršitve, ki so v drugem odstavku tega člena izrecno določene kot bistvene kršitve pravil postopka, kakor tudi druge kršitve pravil postopka, ki so ali bi mogle vplivati na odločitev (relativno bistvene kršitve). Dejstvo, ali je bilo o zahtevi že odločano in tudi odločeno, je v upravnem postopku odločilnega pomena za pravilno in zakonito odločitev, saj se veže na (ne)uporabo 129. člena ZUP, ki določa, kdaj je potrebno upravni postopek končati s formalno odločbo, to je s sklepom o zavrženju zahteve. S tem, ko je organ v konkretnem primeru spregledal 129. člen ZUP in z njim povezana dejstva, je njegova odločba napačna. Ker je 129. člen ZUP procesna določba, je v obravnavanem primeru torej podana bistvena kršitev postopka v smislu drugega odstavka 247. člena ZUP, na katero je pritožbeni organ dolžan paziti po uradni dolžnosti. Ker je v konkretnem primeru v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvene kršitve pravil postopka, je Informacijski pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP, dopolnil postopek z ugotovitvijo relevantnih dejstev (ki bi jih sicer moral ugotavljati in ugotoviti že organ prve stopnje). Ob tem se je izkazalo, da je treba na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, zadevo rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje, zato je Informacijski pooblaščenec, na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, odpravil odločbo prve stopnje (prva točka izreka odločbe) in zadevo rešil sam (prva točka izreka sklepa).
V dopolnjenem postopku je Informacijski pooblaščenec izhajal iz sledečih dejstev:
- zahteva prosilcev z dne 11. 3. 2015 se nanaša na dokument, ki ne obstaja,
- isti dokument sta prosilca zahtevala že z zahtevo z dne 29. 9. 2011, o kateri je odločil organ z odločbo 090-30/2011-7 z dne 7. 11. 2011 in tudi Informacijski pooblaščenec v odločbi št. 090-250/2011/4 z dne 29. 11. 2011.
Ker je bilo o dokumentu, ki sta ga zahtevala prosilca, že pravnomočno odločeno, je treba zahtevo prosilcev za dostop do informacije javnega značaja z dne 11. 3. 2015, skladno s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP (ki med drugim pravi, da se zahteva prosilca zavrže, če je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno), zavreči s sklepom, kar je Informacijski pooblaščenec storil na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP.
V postopku odločanja o pritožbi posebni stroški niso nastali, zato Informacijski pooblaščenec o njih ni odločal.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka