+-Datum: 14.09.2015 Številka: 090-126/2015 Kategorije: Ali dokument obstaja, Ni zahtevana informacija POVZETEK:Prosilec je zahteval dostop do informacij v zvezi z nadzorom nad delovanjem kolektivnih organizacij. Organ je zahtevo zavrnil v delu, v katerem z informacijami, kot so predmet zahteve, ne razpolaga. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je pritožba utemeljena v delu, ki se nanaša na dostop do informacij o stroških, ki so nastali na podlagi usposabljanja zaposlenih, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnil. IP je ugotovil, da organ v določenem delu zahteve sicer razpolaga z informacijami, vendar se jih iz sistema ne da pridobiti na način, kot je predmet zahteve (v obliki seznama), saj sistem tega ne omogoča. IP je opozoril, da je v postopku po ZDIJZ vezan na zahtevo prosilca, kar pomeni, da v konkretnem primeru IP ne more organu naložiti, da prosilcu poseduje vse sklepe, če tudi vsebujejo informacije, ki jih prosilec zahteva, saj sklepi niso bili predmet zahteve prosilca in bi tako ravnanje pomenilo odločanje preko zahteve. ODLOČBA:Številka: 090-126/2015/5Datum: 15. 9. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odst. 248. člena in 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 14. 4. 2015, …….(v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 27. 3. 2015, št. 090-27/2014-5/601, Republike Slovenije, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Urada RS za intelektualno lastnino, Kotnikova 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo O D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca se delno ugodi in se odločba Republike Slovenije, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Urada RS za intelektualno lastnino, z dne 27. 3. 2015, št. 090-27/2014-5/601, odpravi v točki 1.i izreka ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe, v elektronski obliki, posredovati izpiske:
Usposabljanja v tujini – stroški na tujih potnih nalogih – 2013, Usposabljanja doma –kotizacije – 2013, Usposabljanja doma – stroški na domačih potnih nalogih- 2013,
Usposabljanja v tujini – stroški na tujih potnih nalogih – 2014, Usposabljanja doma –kotizacije – 2014, Usposabljanja doma – stroški na domačih potnih nalogih- 2014.
2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
3. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.OBRAZLOŽITEV:Prosilec je dne 24. 12. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Zahteval je, da mu organ posreduje:- seznam sklepov, ki so bili od septembra 2013 naprej izdani v zvezi z nadzorom nad delovanjem kolektivnih organizacij, in sicer z opravilnimi številkami, navedbo kolektivne organizacije, na katero se zadeva nanaša, skupaj s kratkim opisom zadeve, datumom in stanjem zadeve,- enak seznam tudi za vse nerešene zadeve, ki se nanašajo na kolektivno upravljanje avtorske in avtorski sorodnih pravic,- seznam uradnih oseb, ki so pooblaščene za odločanje ali za posamezna dejanja v postopkih za uveljavljanje avtorske in avtorski sorodnih pravic, in sicer s podatki o tem, kdo od teh oseb prejema morebitni dodatek zaradi obsega njegovega dela in obdobje prejemanja takega dodatka,- kopijo pogodbe, na podlagi katere ….opravlja delo in naloge direktorice Urada,- kopije vseh pogodb, na podlagi katerih so tretje osebe ali ustanove v letu 2014 za Urad opravljale storitve svetovanja, raziskav in/ali analitike in tudi vse take pogodbe, ki so sklenjene oz. bodo veljale tudi za koledarsko leto 2015,- kopije vseh dokumentov, iz katerih bo razvidno, komu in na kakšni pravni podlagi (razlog) so bile izplačane nagrade, ki jih organ navaja v svojem letnem poročilu za poslovno leto 2013 na strani 23 in dokument, ki bo omogočal preverbo prejemnikov takih nagrad in razlogov za prejem nagrade v letu 2014,- kopije dokumentov, iz katerih bo razvidno, za koga so bili v letu 2013 in 2014 porabljeni stroški usposabljanja in kakšne je bil vsebina oz. namen takega usposabljanja.Organ je z dopisom z dne 6.1.2015, št. 090-27/2014-2/601 prosilca pozval k dopolnitvi zahteve, ker iz vloge ni jasno, katere informacije so predmet zahteve in v kakšni obliki se želi prosilec seznaniti z zahtevanimi informacijami. Prosilec je z dopisom z dne 22.1.2015 zahtevo dopolnil in navedel:- v zvezi s sklepi za nadzor nad delovanjem kolektivnih organizacij želi samo tiste sklepe, ki jih je v okviru izvajanja svoje nadzorstvene funkcije kolektivnim organizacijam v navedenem obdobju izdal urad, ne glede na naravo (oz. vsebino) sklepa. V izogib dvomom o tem, kaj želi, je opozoril, da želi podatke, ki jih v zvezi s postopki v zvezi s poslovanjem kolektivnih organizacij v postavljenem obdobju organ sicer vpisuje v seznam iz 184. člena Uredbe o upravnem poslovanju (v nadaljevanju Uredba). Zgornje podatke želi posredovane z vsebino, kot izhaja iz 134. člena Uredbe.- seznam nerešenih zadev v zvezi s kolektivnim upravljanjem želi za vse postopke, ki pri organu tečejo v zvezi s kolektivnim upravljanjem, ne glede na razlog in/ali iniciatorja uvedbe postopka ali zadeve, nahajajo pa se v zbirki nerešenih zadev iz 182. člena Uredbe. Želi podatke z vsebino kot pod točko 2 (zgoraj).- glede seznama uradnih oseb želi seznam uradnih oseb, ki so pooblaščene za vodenje postopkov v zvezi z avtorsko in sorodnimi pravicami (gre torej za postopke izdajanja dovoljenj za kolektivno upravljanje in za nadzor nad kolektivnimi organizacijami). Ob upoštevanju dejstva, da je zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja naslovil na organ v letu 2014, želi v zvezi s pogodbami poleg podatka o njihovi sklenitvi oziroma veljavnosti v letu 2014 (pogodba je namreč lahko sklenjena za daljše obdobje ali pa v npr. predhodnem letu (za primer 2013), velja pa tudi v prihodnjem letu ali celo več let (npr. še vse do 2016)) tudi seznam morebitnih takih pogodb, ki so bile sklenjene v letu 2015. Glede prejemnikov nagrad v letu 2014 želi enake podatke in informacije kot za prejemnike nagrad v letu 2013, bodisi v obliki seznama z navedbo podlage za nagrajevanje bodisi druge dokumentacije, ki bo izkazovala, kdo je (bil) nagrajen in vzrok za nagrajevanje.Prosilec je navedel, da želi vse informacije pridobiti v taki obliki, v kateri se primarno nahajajo - v izogib nepotrebnim stroškom pretvarjanja iz ene v drugo vrsto hranitve zahtevanih dokumentov. Z drugimi besedami - če je izvorni dokument v elektronski obliki (in teh po uredbi mora biti kar nekaj, tudi v obliki različnih seznamov in zbirk), naj ga organ posreduje v taki obliki; če pa je izvorni dokument v fizični (listinski) obliki, naj mu ga organ pošlje v obliki fotokopije in ga ni treba pretvarjati v elektronsko obliko.Organ je odločitev o zahtevi prosilca podaljšal s sklepom z dne 13.2.2015, št. 090-27/2014-4/601 za trideset dni zaradi obsežne zahteve. Organ je v obrazložitvi sklepa pojasnil, da je treba vsak dokument posebej pregledati in ugotoviti, ali se dostop dovoli oziroma deloma ali v celoti zavrne. O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 27. 3. 2015, št. 090-27/2014-5/601, s katero je odločil, da zahtevi prosilca delno ugodi in se:a) - zavrne dostop do seznama sklepov, ki so bili od septembra dalje izdani v zvezi z nadzorom nad delovanjem kolektivnih organizacij, ker urad s takim seznamom ne razpolaga;b) - zavrne dostop do seznama nerešenih zadev, ki se nanašajo na kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic, ker urad s takim seznamom ne razpolaga; c) - dovoli dostop do seznama uradnih oseb, ki so pooblaščene za odločanje ali za posamezna dejanja v postopkih v zvezi z avtorsko in sorodnimi pravicami (za postopke izdajanja dovoljenj za kolektivno upravljanje in za nadzor nad kolektivnimi organizacijami) in ga napoti na domačo stran urada na naslov http://www.uil- sipo.si/uil/urad/kontakt-in-podatki/kontaktne-in-pooblascene-osebe/, kjer je objavljen Seznam pooblaščenih uradnih oseb za vodenje in odločanje v upravnih zadevah;d) - zavrne dostop do podatka, katera od pooblaščenih oseb za odločanje ali za posamezna dejanja v postopkih v zvezi z avtorsko in sorodnimi pravicami (za postopke izdajanja dovoljenj za kolektivno upravljanje in za nadzor nad kolektivnimi organizacijami) prejema dodatek zaradi povečanega obsega dela in v katerem obdobju, ker s takim podatkom ne razpolaga;e) - dovoli delni dostop, v obliki fotokopije, do pogodbe o zaposlitvi direktorice .., pri čemer se v njej zavrne dostop do varovanih osebnih podatkov javne uslužbenke;f) - zavrne dostop do kopij pogodb, na podlagi katerih so tretje osebe ali ustanove v letu 2014 za urad opravljale storitve svetovanja, raziskav in/ali analitike ter takih pogodb, ki bi veljale tudi v letu 2015, saj urad s takimi pogodbami ne razpolaga; g) - dovoli dostop v celoti, v obliki fotokopije, do dogovorov o opravljanju povečanega obsega dela v letu 2013 iz naslova projektov z Uradom za usklajevanje notranjega trga (znamke in modeli) - OHIM in sklepov o izplačilu dela plač za plačilo delovne uspešnosti iz naslova izvajanja tega projekta za vse zaposlene, ki so v projektu sodelovali;h) zavrne dostop do dogovorov o opravljanju povečanega obsega dela v letu 2014, saj urad s takimi dokumenti ne razpolaga; i) dovoli dostop v celoti, v elektronski obliki, do Poročila o izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju 2013 in do Poročila o izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju 2014;V tem postopku so nastali materialni stroški posredovanja informacij javnega značaja v višini 3,60 ELJR, ki se prosilcu ne zaračunajo. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ povzel zahtevo prosilca in njeno dopolnitev ter navedel, da ne razpolaga s seznamom sklepov, ki so bili od septembra 2013 dalje izdani v zvezi z nadzorom nad delovanjem kolektivnih organizacij. Takšen seznam bi obsegal poleg sklepov, s katerimi je urad kolektivnim organizacijam odredil odpravo ugotovljenih kršitev določb Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 68/08 in 110/13) in ki jih organ sproti objavlja na svoji domači strani na naslovu http://www.uil- sipo.si, tudi najrazličnejše druge sklepe, kot npr. sklep o podaljšanju roka za izjavitev, sklep o zavrnitvi podaljšanja roka. Takšnega seznama pa organ nima, po določbah ZDIJZ pa ga tudi ni dolžan na novo ustvariti. Prav tako organ ne razpolaga s seznamom vseh nerešenih zadev, ki se nanašajo na kolektivno upravljanje avtorske in avtorski sorodnih pravic - takšen seznam bi obsegal najrazličnejše zadeve, ki so kakor koli povezane s kolektivnim upravljanjem avtorske in sorodnih pravic, npr. vprašanja strank, upravne postopke, splošna vprašanja ureditve področja kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic, ipd. Takšnega seznama organ nima, po določbah ZDIJZ pa ga tudi ni dolžan ustvariti. Ker organ ne razpolaga s takšnima seznamoma, novih informacij oziroma novih seznamov z vsebino, kot jo navaja prosilec, pa ni dolžan ustvariti, je prosilčevo zahtevo v tem delu zavrnil, saj s takim dokumentom ne razpolaga. Dolžnost posredovanja informacije se namreč nanaša le na obstoječe dokumente. Organ je zato v teh delih zavrnil vložnikovo zahtevo (kot je razvidno iz točk 1.a) in 1.b) izreka). Organ je nadalje ugotovil, da je seznam uradnih oseb, ki so pooblaščene za odločanje ali za posamezna dejanja v postopkih v zvezi z avtorsko in sorodnimi pravicami (za postopke izdajanja dovoljenj za kolektivno upravljanje in za nadzor nad kolektivnimi organizacijami), razviden iz Seznama pooblaščenih uradnih oseb za vodenje in odločanje v upravnih zadevah, ki je objavljen in javno dostopen na domači strani urada na naslovu http://www.uil-sipo.si/uil/urad/kontakt-in- podatki/kontaktne-in-pooblascene-osebe/. Ker je ta seznam javno dostopen na navedenem naslovu, je organ prosilcu na podlagi petega odstavka 6. člena ZDIJZ dovolil dostop do tega seznama tako, da je prosilca napotil na navedeno stran organa (kot je razvidno iz 1.c) točke izreka). Zahtevo prosilca za podatek o tem, katera od oseb, pooblaščenih za odločanje ali za posamezna dejanja v postopkih v zvezi z avtorsko in sorodnimi pravicami prejema morebitni dodatek zaradi obsega dela in v katerem obdobju, je urad zavrnil, ker s takim podatkom ne razpolaga (kot je razvidno iz 1.d) točke izreka). Vodenje teh postopkov ni del projektov s katerokoli mednarodno organizacijo ali uradom znotraj sistema EU in zato ni pravne podlage, za izplačevanje takih dodatkov in se tudi ne izplačujejo.Organ je ugotovil, da prosilcu glede na določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne sme dovoliti dostopa do pogodbe o zaposlitvi direktorice ….v celoti, ampak mora v delu dostop do navedenega dokumenta zavrniti. Organ je pri pregledu pogodbe o zaposlitvi direktorice ….ugotovil, da ta pogodba vsebuje tudi varovane osebne podatke, do katerih mora prosilcu na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrniti dostop. Organ je namreč ugotovil, da so v teh pogodbah tudi osebni podatki fizičnih oseb, ki so varovani po ZVOP, zato je v skladu s 7. členom ZDIJZ izvedel delni dostop do pogodbe o zaposlitvi direktorice…, in sicer tako, da je iz navedene pogodbe izločil oz. prekril dele, ki vsebujejo varovane osebne podatke javne uslužbenke. (kot je razvidno iz druge alineje 1.e) točke izreka).Organ je zavrnil tudi dostop do kopij pogodb na podlagi katerih so tretje osebe ali ustanove v letu 2014 za organ opravljale storitve svetovanja, raziskav in/ali analitike ter takih pogodb, ki bi veljale tudi v letu 2015, ker organ v tem obdobju ni imel sklenjenih takih pogodb in zato z njimi ne razpolaga (kot je razvidno iz 1.f) točke izreka). Organ je ugotovil, da v dogovorih o opravljanju povečanega obsega dela v letu 2013 iz naslova projektov z Uradom za usklajevanje notranjega trga (znamke in modeli) - OHIM in sklepih o izplačilu dela plač za plačilo delovne uspešnosti iz naslova izvajanja tega projekta za vse zaposlene, ki so v projektu sodelovali, ni podan noben razlog za zavrnitev dostopa po 6. členu ZDIJZ. Urad je zato v tem delu zahtevi v celoti ugodil. Do kopij navedenih dokumentov je organ prosilcu omogočil dostop v celoti, v zahtevani obliki fotokopije (kot je razvidno iz 1.g) točke izreka). Nadalje je organ zavrnil dostop do dokumentov o opravljanju povečanega obsega dela v letu 2014, ker organ v tem obdobju ni sodeloval v projektih z Uradom za usklajevanje notranjega trga (znamke in modeli) - OHIM, ki bi zahtevali povečan obseg dela in bi lahko služili kot podlaga za izplačevanje dodatkov zaradi povečanega obsega dela v letu 2014, zato s takim dokumentom ne razpolaga (kot je razvidno iz 1.h) točke izreka). Organ je ugotovil, da poseduje poročila o izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju za leti 2013 in 2014, v katerih ni podan noben razlog za zavrnitev dostopa po 6. členu ZDIJZ. Organ je zato v tem delu zahtevi ugodil. Do navedenih dokumentov je organ omogočil dostop v zahtevani elektronski obliki (kot je razvidno iz 1.i) točke izreka). K 2. točki izreka je organ navedel, da so v tem postopku nastali materialni stroški posredovanja informacij javnega značaja, in sicer stroški izdelave kopij zahtevanih dokumentov v višini 3,60 EUR (60 strani x 0,06 EUR za posamezno stran po ceni iz 1. točke drugega odstavka 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja. Ker nastali stroški ne presegajo 10 EUR (z vključenim DDV), se na podlagi četrtega odstavka 20. člena uredbe zaradi ekonomičnosti prosilcu ne zaračunajo.Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 15. 4. 2015 pri organu vložil pritožbo, v kateri je navedel, da se pritožuje, v delu, v katerem je organ zavrnil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, kakor tudi v delu, kjer je dostop sicer dovolil, a ga je omogočil napačno oz. ni posredoval celotne informacije, ki bi jo moral posedovati, v določenem delu pa o zahtevi sploh ni odločil. Prosilec predlaga, da IP ugodi pritožbi ter organu naloži posredovanje informacij javnega značaja tudi v delu, v katerem je dostop zavrnil in odločitev o delu zahteve, o katerem doslej še ni odločil, prav tako pa sprejme tudi druge ukrepe iz svoje pristojnosti glede neutemeljenega podaljševanja roka za posredovanje informacij javnega značaja, za posredovanje informacij, ki niso bile zahtevane, kakor tudi za neodločitev oz. neposredovanje informacij, ki so bile zahtevane. Prosilec je uvodoma izpostavil, da je organ pri pripravi svojega odgovora ugotovil, da je obseg podatkov, ki jih mora pripraviti, tako velik, da je treba podaljšati rok za odgovor, pri tem pa mu je poslal kopije 52 listin in CD s podatkom o stroških in namenu usposabljanja zaposlenih, pri čemer kar 51 listin predstavljajo listine, ki se ne nanašajo na njegovo zahtevo, saj predstavljajo dogovore o povečanju dela in s tem povezanimi stimulacijami oz. plačili organa, ki se nanašajo na osebe, ki ne predstavljajo tistih oseb, na katere se je njegova zahteva nanašala (želel je samo podatek, povezan z osebami, ki so pooblaščene za odločanje v zadevah z avtorsko in sorodnimi pravicami), podatki o izobraževanju niso bili pripravljeni za odgovor na njegovo zahtevo, ampak več kot očitno služijo poročanju nekomu drugemu. Poročilo za leto 2013 tako na primer vsebuje obrazec o splošnih podatkih, pri čemer isti obrazec vsebuje opombo, ki na primer pojasnjuje (opravičuje) zahtevo tistega, ki je podatke zahteval, po posredovanju podatkov o osebi, ki je podatke pripravljala. Iz poročila za leto 2014 pa izhaja, da gre za poročilo notranje organizacijske enote organa za usposabljanje, kar prav tako dokazuje, da je bila osnovna informacija namenjena nekomu tretjemu. Prosilec nadalje navaja, da je dostop do zahtevanih informacij javnega značaja zahteval zaradi potreb tekočih postopkov pri organu in postopkov, ki tečejo zaradi organa, zaradi česar je bilo hitro posredovanje informacij javnega značaja ključno, tudi sicer pa je omogočanje hitrega dostopa do takih informacij smoter zagotavljanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. V konkretnem primeru je treba ugotoviti, da je organ svoje upravičenje po podaljšanju roka za posredovanje informacij zlorabil, tudi če zanemari dejstvo, da je posredoval informacije, na katere se njegova zahteva ni nanašala, pa je mogoče z lahkoto ugotoviti, da posredovani obseg vsekakor ne predstavlja takega obsega informacij, za posredovanje katerih bi bilo podaljšanje roka upravičeno. Organ tako zavrača zahtevo po dostopu do seznama sklepov, ki so bili od septembra 2013 naprej izdani v zvezi z nadzorom nad delovanjem kolektivnih organizacij ter do seznama nerešenih zadev, ki se nanašajo na kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic, ker naj s takim seznamom ne bi razpolagal, pri čemer obstoj takih seznamov določata 182. člen seznam nerešenih zadev) in 184. člen Uredbe o upravnem poslovanju (seznam rešenih zadev). Glede na to, da zavezanec za omogočanje dostopa do informacij javnega značaja takega seznama ni dolžan voditi po mesecih, bi mu moral torej v najslabšem primeru poslati sezname za celotno leto 2013 in 2014, časovno omejitev pa je v svoji zahtevi postavil v prepričanju, da organ tak podatek ima, saj je direktorica organa o tem spregovorila v svojem intervjuju za Mladino in navajala, da poteka (intervju je bil objavljen februarja 2014) 77 nadzornih postopkov nad delom kolektivnih organizacij. Tak podatek torej obstaja. Glede seznama oseb, pooblaščenih za odločanje v postopkih »avtorskega prava« ga je organ sicer napotil na seznam, ki je objavljen na njegovi spletni strani, vendar ugotavlja, da je informacija nepopolna. Objavo takega seznama namreč določa 11. člen Uredbe o upravnem poslovanju, pri čemer ugotavlja, da objavljeni seznam ne vsebuje vseh podatkov, kot jih določa navedeno podzakonsko določilo. V vseh treh opisanih primerih prosilec ugotavlja, da obstoj seznamov (vseh treh) in njihovo vsebino ureja in določa veljavna ureditev, tako da se organ ne more sklicevati, da teh seznamov nima, ampak jih mora - tudi če jih ne bi imel - pripraviti, saj mora delovati zakonito, prosilcu za dostop do informacij javnega značaja pa mora omogočiti dostop do zbirk podatkov, ki jih mora zavezanec voditi po predpisih, ki urejajo njegovo delovanje/poslovanje, in sicer v taki obliki in s tako vsebino, kot bi morala obstajati v skladu s temi predpisi (seveda ob spoštovanju določil, ki urejajo varstvo katerega od podatkov v teh seznamih). Iz Poslovnega poročila organa za leto 2013 izhaja, da je organ v letu 2013 za usposabljanje zaposlenih namenil 26.402 EUR, iz podatkov, ki jih je posredoval, pa izhaja, da je bilo teh stroškov le za 4.086 EUR, kar pomeni, da mu organ v zvezi s stroški, ki so nastali na podlagi usposabljanja zaposlenih za leto 2013, ni posredoval vseh oz. popolnih podatkov. Nadalje ugotavlja, da je zahteval podatek o tem, komu in na kakšni pravni podlagi so bile izplačane nagrade, ki so navedene v letnem poročilu organa (razpredelnica Odhodki urada in tudi rubrika Kadri, vse na strani 23), vendar mu organ teh podatkov ni posredoval, prav tako pa o njegovi zahtevi v tem delu ni odločil. Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 11. 5. 2015, št. 090-27/2014-7/601, s prilogami, poslal v odločanje IP. Pritožba je delno utemeljena. IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.IP ugotavlja, da je prosilec v pritožbi izpostavil tri razloge zaradi katerih izpodbija odločitev organa, in sicer:- se ne strinja z zavrnitvijo iz razloga »ne razpolaganja« z zahtevano informacijo,- navaja, da je organ v ugodilnem delu posredoval napačne informacije oziroma ni posredoval celotne informacije,- ocenjuje, da organ ni odločil o celotni zahtevi.Na podlagi navedenega je IP z namenom razjasnitve dejanskega stanja, dne 10. 9. 2015 pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. čl. ZInfP. Ogled in camera je bil torej namenjen ogledu dokumentov, ki so predmet zahteve oziroma ugotoviti, ali organ dejansko ne razpolaga z zahtevanimi informacijami.V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, sporno pa je vprašanje obstoja t.i. kriterij materializirane oblike, da zahtevani dokumenti obstajajo in da organ z njimi razpolaga. Organ je namreč zahtevo prosilca v določenih delih zavrnil, ker z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, in sicer je zavrnil dostop do:1.a) seznama sklepov, ki so bili od septembra 2013 dalje izdani v zvezi z nadzorom nad delovanjem kolektivnih organizacij,1.b) seznama nerešenih zadev, ki se nanašajo na kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic, 1.d) podatka, katera od pooblaščenih oseb za odločanje ali za posamezna dejanja v postopkih v zvezi z avtorsko in sorodnimi pravicami (za postopke izdajanja dovoljenj za kolektivno upravljanje in za nadzor nad kolektivnimi organizacijami) prejema dodatek zaradi povečanega obsega dela in v katerem obdobju, 1.f) kopij pogodb, na podlagi katerih so tretje osebe ali ustanove v letu 2014 za urad opravljale storitve svetovanja, raziskav in/ali analitike ter takih pogodb, ki bi veljale tudi v letu 2015,1.h) dogovorov o opravljanju povečanega obsega dela v letu 2014.1.a) Glede zavrnitve dostopa do seznama sklepov, ki so bili od septembra 2013 dalje izdani v zvezi z nadzorom nad delovanjem kolektivnih organizacij, je organ pojasnil, da so vsi sklepi, izdani v zvezi z nadzorom nad delovanjem kolektivnih organizacij, objavljeni na spletni strani organa, nimajo pa posebnega seznama vseh sklepov. Objavljeni so pod novicami, za vsak mesec posebej, niso pa sklepi zbrani skupaj na enem mestu. Organ je pojasnil, da ima dokumentni sistem eDOX, ki omogoča spremljanje posamezne zadeve, ne pa statistike. Sistem ne loči dokumenta po vrsti oz. tipu, v zadevi je (npr. sklep), ne pa v klasifikaciji. To pomeni, da je potrebno vsako zadevo posebej odpreti. Dejansko s temi informacijami razpolagajo zaposleni, ki delajo na tem področju. Mogoče je torej dobiti podatek o vsakem posameznem sklepu, ki pa ni zapisan v obliki seznama. Organ torej razpolaga s samimi sklepi, kjer so tudi vse informacije, ki so predmet zahteve, ne razpolaga pa s seznamom. Ker se je prosilec v pritožbi skliceval na Uredbo, je organ opozoril, da 184. člen Uredbe ne zajema vsebine, ki je predmet zahteve, ampak to zajemajo podatki o zadevi (134. člen Uredbe), ki jih organ sicer vodi na ta način, vendar pa sistem ne omogoča izpisa seznama. Organ je opozoril, da 184. člena in 134. člena Uredbe ni mogoče povezati, saj urejata drugačno zbirko, za drug namen. Organ je še pojasnil, da sicer pošiljajo podatke o številu rešenih in ne rešenih zadev, v okviru poročila Ministrstvu za javno upravo RS (MJU), vendar gre za skupne številčne podatke, v katerih so zajeta vsa področja delovanja organa. Podatke za avtorsko in sorodne pravice organ prešteje ročno. Iz tega poročila tako ni razvidno, koliko nerešenih zadev je imel organ le na področju avtorske in sorodnih pravic. Glede navedbe prosilca, da je organ vodil 77 nadzorov (povzeto iz intervjuja v Mladini februarja 2014), je organ pojasnil, da številka ni povzeta iz postopkov, ki jih vodi organ in torej ni točna. Organ pove, da gre za štiri organizacije, od katerih prejemajo letna poročila. Podatke iz letnih poročil organ preverja. Če zaznajo odstopanja, pozovejo organizacijo za pojasnila, na podlagi katerih se odločijo, ali je potreben nadaljnji postopek. 1.b) Glede zavrnitve dostopa do seznama nerešenih zadev, ki se nanašajo na kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic, je organ na ogledu in camera pojasnil, da se pri njih zadeve zaključijo z UZ, s sklepi ali odločbo. Klasifikacijski sistem loči, da gre za avtorsko in sorodne pravice (znak: 312(2) – dve je subjekt), ne loči pa med postopki za dodelitev dovoljenj in postopki nadzora. Sistem ne omogoča izpisa za vse zadeve hkrati v obliki seznama »nerešenih zadev«. Vsak posamezni zaposleni oz. skrbnik spisa vodi zadevo in sam odredi, ali se spis zaključi. To ni vidno na zunaj, ampak je treba zadevo posebej odpreti. Ni posebne mape »rešene oz. ne rešene« zadeve. Torej bi do podatkov, ki so predmet zahteve, prišli na način, da bi vsak skrbnik pregledal svoje zadeve (v elektronski ali fizični obliki), kar pomeni, da bi moral organ z vsakokratno vsebinsko presojo zadeve odločiti, ali gre za »ne rešeno zadevo« in jo uvrstiti v seznam. Glede na navedeno IP ugotavlja, da organ z zahtevanimi informacijami »seznam sklepov, ki so bili od septembra 2013 naprej izdani v zvezi z nadzorom nad delovanjem kolektivnih organizacij, in sicer z opravilnimi številkami, navedbo kolektivne organizacije, na katero se zadeva nanaša, skupaj s kratkim opisom zadeve, datumom in stanjem zadeve« in s »seznamom nerešenih zadev, ki se nanašajo na kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic«, ne razpolaga. IP je nedvomno ugotovil, da dokumentarni sistem eDOX ne omogoča izpisa, kot je predmet zahteve. Kot je pojasnil organ, je ugotavljal možnosti, ali bi jim sistem omogočil izpis, kot je bil predmet zahteve, kar je tudi razlog za podaljšanje roka odločanja. Dogovor je potekal z zunanjim izvajalcem oz. proizvajalcem dokumentarnega sistema. Ta je povedal, da to ni mogoče. Sistem namreč ne omogoča niti stalne niti arhivske zbirke. IP poudarja, da organ za potrebe prosilca ni dolžan posebej pripravljati informacije javnega značaja, tega pa mu ne more naložiti niti IP. Ob tem je v postopku po ZDIJZ povsem irelevantno, ali zakonski oziroma podzakonski akti organu nalagajo vodenje določenih zbirk, na kar opozarja prosilec v pritožbi, saj je to predmet presoje drugih organov. V postopku po ZDIJZ se ugotavlja le, ali organ dejansko razpolaga z zahtevano informacijo. IP se je že večkrat postavil na stališče, da je kriterij materializirane oblike podan tudi takrat, kadar se informacije nahajo v računalniškem sistemu in se jih da priklicati na način, ki za organ ne pomeni dodatnih stroškov oz. ustvarjanje nove programske rešitve. Kot je bilo obrazloženo že zgoraj, v obravnavanem primeru organ sicer razpolaga z informacijami, ki so predmet zahteve, vendar se jih iz sistema ne da pridobiti na način, kot je predmet zahteve, saj sistem tega ne omogoča. Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da so vsi sklepi, v zvezi z nadzorom nad delovanjem kolektivnih organizacij, objavljeni na spletni strani organa, kar pomeni, da si lahko prosilec seznam, ki ga zahteva, naredi sam, saj navedeni sklepi vsebujejo vse informacije, ki so predmet zahteve. IP ob tem opozarja na sodbo Upravnega sodišča RS z dne 3.9.2015, opr. št. IU 817/2015, v kateri je sodišče opozorilo, da mora tako organ, kakor tudi IP odločiti v okviru zahteve, kar pomeni, da je IP v pritožbenem postopku strogo vezan na zahtevo prosilca. Povedano drugače to v konkretnem primeru pomeni, da IP ne more organu naložiti, da prosilcu poseduje vse sklepe, če tudi vsebujejo informacije, ki jih prosilec zahteva, saj sklepi niso bili predmet zahteve prosilca in bi tako ravnanje pomenilo odločanje preko zahteve. Enako velja glede »nerešenih zadev«. Poleg tega pa izdelava seznama nerešenih zahtev terja še vsebinsko presojo, v kateri fazi je vsaka zadeva posebej, kar ob obstoječem dokumentnem sistemu organa nedvomno pomeni izdelavo nove informacije. Glede zavrnitve dostopa do: 1.d) podatka, katera od pooblaščenih oseb za odločanje ali za posamezna dejanja v postopkih v zvezi z avtorsko in sorodnimi pravicami (za postopke izdajanja dovoljenj za kolektivno upravljanje in za nadzor nad kolektivnimi organizacijami) prejema dodatek zaradi povečanega obsega dela in v katerem obdobju, je organ pojasnil, da po ZUJF ni bilo dovoljeno izplačilo nagrad za povečan obseg dela, je pa bilo možno izplačilo iz naslova projektov, na podlagi sporazuma z uradom za usklajevanje notranjega trga OHIM. To pomeni, da je organ imel zgolj ta izplačila, v katerih so zajeti posamezniki, ki so pri tem projektu sodelovali. (točka g) torej zajema ta izplačila, tem posameznikom). V teh projektih ne sodelujejo osebe, pooblaščene za odločanje za posamezna dejanja v postopkih v zvezi z avtorsko in sorodnimi pravicami, zato tudi ni dokumenta o izplačilu takih nagrad tem osebam. Te osebe v letu 2013 in 2014 niso prejele nagrad oziroma dodatka za povečan obseg dela, zato organ s temi podatki ne razpolaga. 1.f) kopij pogodb, na podlagi katerih so tretje osebe ali ustanove v letu 2014 za urad opravljale storitve svetovanja, raziskav in/ali analitike ter takih pogodb, ki bi veljale tudi v letu 2015, je organ ponovno poudaril, da z omenjenimi informacijami ne razpolaga. 1.h) dogovorov o opravljanju povečanega obsega dela v letu 2014, je organ pojasnil, da v letu 2014 ni bilo izplačil o opravljanju povečanega obsega dela, zato z informacijami ne razpolaga. Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da je v zgoraj navedenih delih izpodbijane odločbe, v katerih je organ zavrnil dostop, odločitev organa pravilna, saj organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, kar pomeni, da ni podan kriterij materializirane oblike kot eden izmed kriterijev iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Organ je pojasnil razloge za svojo odločitev, ki jim je IP sledil. Prosilec pa razen sklicevanja na Uredbo, ni navedel argumentov, ki bi terjali drugačno odločitev. Ker so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, IP zaključuje, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi in jo je treba, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, zavrniti.Nadalje je IP presojal pritožbeni razlog, da je organ v ugodilnem delu posredoval napačne informacije oziroma ni posredoval celotne informacije, in sicer se slednje nanaša na:1.c) Seznam uradnih oseb, ki so pooblaščene za odločanje ali za posamezna dejanja v postopkih za uveljavljanje avtorske in avtorski sorodnih pravic. Seznam je dostopen na spletni strani organa in naj bi bil po oceni prosilca nepopoln, ker naj bi bil v nasprotju z 11. členom Uredbe. Organ je na ogledu in camera pojasnil, da je bil prosilec usmerjen na spletno stran organa, ki se sproti ažurira. Gre za povzetek dokumenta, ki je sicer objavljen na oglasni deski organa. IP je vpogledal v dokument in ugotavlja, da je vsebina informacij, ki so dostopne na spletni strani organa, enaka kot na dokumentu, razlika je le v tem, da na spletni strani ni številke dokumenta, ni podpisa in ni datuma. Organ ocenjuje, da je vsebinsko prosilec prejel, kar je bilo predmet zahteve: »seznam uradnih oseb za področje v zvezi z avtorsko in sorodnimi pravicami«, s čimer se strinja tudi IP. Prosilec ni zahteval dokumenta, ki bi vseboval vse sestavine iz Uredbe, temveč je zahteval zgolj seznam oseb in organ mu je omogočil dostop do zahtevane informacije. Po oceni IP so zato pritožbene navedbe prosilca v tem delu neutemeljene. 1.g) V okviru pritožbenega razloga, da je organ posredoval napačne informacije, je prosilec navedel, da mu je organ poslal kopije 52 listin in CD s podatkom o stroških in namenu usposabljanja zaposlenih, pri čemer kar 51 listin predstavljajo listine, ki se ne nanašajo na njegovo zahtevo, saj predstavljajo dogovore o povečanju dela in s tem povezanimi stimulacijami oz. plačili organa, ki se nanašajo na osebe, ki ne predstavljajo tistih oseb, na katere se je njegova zahteva nanašala. Želel je samo podatek, povezan z osebami, ki so pooblaščene za odločanje v zadevah z avtorsko in sorodnimi pravicami. Organ je na ogledu in camera pojasnil, da iz zahteve ni mogoče razbrati, da je zahteval samo za zaposlene, ki izvajajo nadzor nad kolektivnimi organizacijami, ravno nasprotno, iz zahteve izrecno izhaja, da želi kopije vseh dokumentov in se pri tem sklicuje tudi na poslovno poročilo, kjer je prav tako zajet podatek za vse zaposlene. Organ je o tem odločil v točki g) in je posredoval zgolj informacije, s katerimi razpolaga, saj, kot je bilo pojasnjeno že zgoraj (v okviri obrazložitve k točki d), so bila izplačila izvedena le tistim, ki so sodelovali v projektu z OHIM. IP je vpogledal v zahtevo in njeno dopolnitev in ugotavlja, da je prosilec dejansko navedel, da želi »vse dokumente«, ki izkazujejo komu in na kakšni pravni podlagi so bile izplačane nagrade, prav tako pa tudi poslovno poročilo, na katerega se sklicuje, ne vodi ločeno podatka za avtorsko in sorodne pravice, kar še dodatno pritrjuje zaključku, ki ga je naredil organ, da so bila predmet zahteve vsa izplačila za vse zaposlene. Na podlagi navedenega IP ne more slediti navedbam prosilca v pritožbi, da je prejel »napačne informacije«. Glede podatkov o izobraževanju je prosilec v pritožbi izpostavil vprašanje, komu so bile te informacije namenjene. Organ je pojasnil, da je vsako leto dolžan za MJU pripraviti poročilo o izobraževanju zaposlenih in ta dokument je tudi prosilec prejel v elektronski obliki, posebnega poročila pa na podlagi zahteve po ZDIJZ niso dolžni pripravljati. IP se s pojasnilom organa strinja, da je prosilec upravičen zgolj do že obstoječih informacij, v taki obliki in vsebini kot z njimi razpolaga in za potrebe prosilca organ ni dolžan izdelati posebnega poročila. 1.i) Glede navedb prosilca, da mu organ v zvezi s stroški, ki so nastali na podlagi usposabljanja zaposlenih, za leto 2013 ni posredoval vseh oz. popolnih podatkov, saj iz Poslovnega poročila organa za leto 2013 izhaja, da je organ v letu 2013 za usposabljanje zaposlenih namenil 26.402 EUR, iz podatkov, ki jih je posredoval, pa izhaja, da je bilo teh stroškov le za 4.086 EUR, je organ pojasnil, da so v poročilih za MJU zajeti samo stroški kotizacij (kar je prejel prosilec), med tem ko podatek v poslovnem poročilu vsebuje tudi stroške hotelskih namestitev, dnevnic in prevoza (npr. letalskih kart). IP ugotavlja, da je v tem delu pritožba prosilca utemeljena, saj je ta v zahtevi navedel, da želi podatke o stroških, ki so bili porabljeni za usposabljanje, kar po oceni IP pomeni, da so predmet zahteve vsi stroški, ki so nastali v zvezi z usposabljanji, tudi potni stroški in stroški namestitve. Zato je bila odločitev organa, da prosilcu posreduje zgolj informacije v zvezi s kotizacijo, napačna in predstavlja zmotno uporabo materialnega prava. Organ je IP predložil naslednje dokumente: – izpisek Usposabljanja v tujini – stroški na tujih potnih nalogih – 2013 in Usposabljanja doma – kotizacije – 2013 , Usposabljanja doma – stroški na domačih potnih nalogih- 2013 ter izpisek Usposabljanja v tujini – stroški na tujih potnih nalogih – 2014 in Usposabljanja doma – kotizacije – 2014, Usposabljanja doma – stroški na domačih potnih nalogih - 2014, ki izkazujejo vse stroške v zvezi z usposabljanji za vse zaposlene. IP ugotavlja, da navedeni dokumenti izkazujejo informacije, ki so predmet zahteve. Ker gre za podatke, ki predstavljajo porabo javnih sredstev, sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja in jih je organ dolžan posredovati prosilcu. V zahtevanih informacijah so sicer navedene osebe z imenom in priimkom, ki so v povezavi z ostalimi informacijami določljive. IP pri tem pojasnjuje, da ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Varstvo po ZVOP-1 in posebnih predpisih tako uživajo le tisti osebni podatki, ki jih lahko opredelimo kot t.i. varovane osebne podatke. V obravnavanem primeru ne gre za varovane osebne podatke, saj so osebe na zahtevanem dokumentu navedene v okviru svoje funkcije, ki jo opravljajo kot javni uslužbenci oziroma funkcionarji. Gre za informacije, ki so povezane z njihovim delovnim razmerjem ali opravljanjem javne funkcije. Ti osebni podatki so tako, na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosto dostopni.Glede tretjega pritožbenega razloga, da organ ni odločil o celotnem zahtevku, in sicer v zvezi s podatki o tem. komu in na kakšni pravni podlagi so bile izplačane nagrade, ki so navedene v letnem poročilu organa (razpredelnica Odhodki urada in tudi rubrika Kadri, vse na strani 23), je organ pojasnil, da je o tem odločil v točki 1. g), zato se pri tem v celoti sklicuje na zgornje pojasnilo glede 51 listin in zavrača očitek, da o tem sploh ne bi odločil. IP je vpogledal v navedene listine in ugotavlja, da gre za podatke, ki izkazujejo komu in na kakšni pravni podlagi so bile izplačane nagrade, zato ne more slediti prosilcu, da v tem delu o zahtevi ni bilo odločeno. Prosilec namreč ni navedel argumentov, ki bi dokazovali drugače, v smislu, da prejeti dokumenti niso informacije, ki jih je zahteval. Pritožba prosilca je zato v tem delu neutemeljena.Prosilec je v pritožbe izpostavil tudi nestrinjanje z odločitvijo organa, da se rok za določitev podaljša. ZDIJZ v 24. členu dopušča možnost, da si organ v izjemnih okoliščinah podaljša rok za odločitev o zahtevi, in sicer zaradi izvedbe delnega dostopa ali zaradi obsežnosti zahteve. Gre torej za določbo, ki jo je treba uporabljati izredno restriktivno, kar pomeni, da samo dejstvo izvedbe delnega dostopa še ne more biti razlog za podaljšanje roka. V obravnavanem primeru po oceni IP ni šlo za takšno količino zahtevanih informacij in izvedbo delnega dostopa, ki bi upravičevali podaljšanje roka. Ker pa zoper sklep o podaljšanju roka ni posebne pritožbe, IP takšnih odločitev organa ne more sanirati. Na podlagi navedenega IP zaključuje, da je pritožba delno utemeljena in da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo. Zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil v točki 1.i izreka in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe). Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:.Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.svetovalka informacijske pooblaščenkeInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka
