prosilec - Ministrstvo za okolje in prostor
+ -Številka: 090-124/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval pojasnilo v zvezi z dokumentacijo, na podlagi katere je zasebno podjetje opravljalo dimnikarske storitve v Občini Brežice v določenem obdobju. Organ je zahtevo zavrnil, ker ni imel dokumenta, iz katerega bi izhajalo zahtevano pojasnilo. V pritožbi je IP odločil, da bi organ moral laično vlogo obravnavati v duhu ZDIJZ in ne glede na to, da je bilo zahtevano pojasnilo, odločiti o razkritju dokumentov, na katere se je zahteva nanašala. Pritožbi je IP delno ugodil in sam odločil o razkritju tistih dokumentov, ki jih prosilec do tedaj še ni zahteval od organa po ZDIJZ.ODLOČBA:Številka: 090-124/2015/7
Datum: 22. 5. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ), 3. odst. 248. čl. in 1 ter 2. odst. 251. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …, (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, z dne 13. 4. 2015, št. 090-53/2015/2, Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 13. 4. 2015 zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 090-53/2015/2, z dne 13. 4. 2015, se delno ugodi ter se odločba delno odpravi in se odloči: Organ mora prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo koncesijske pogodbe št. 01403-49/2008 z dne 7. 5. 2008, sklenjene med RS kot koncedentom in Dimnikarstvom Ana Jelančić s.p. kot koncesionarjem.
2. V preostalem delu, v katerem organ z dokumentom ne razpolaga in v katerem gre za koncesijsko pogodbo št. 01403-49/2008 z dne 16. 6. 2014, sklenjeno med RS kot koncedentom in Snedim d.o.o. kot koncesionarjem, ki jo je prosilec že prejel, se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je, dne 24. 2. 2015, na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval dostop do naslednjih informacij:
- pooblastila, ki ga je minister mag. Dejan Židan podal osebi, ki je podpisala koncesijsko pogodbo, po sklepu Vlade RS (sklep Vlade RS 35404-10/2014/5 z dne 30.5.2014),
- pojasnilo, na osnovi katere dokumentacije je Snedim d.o.o. opravljal storitve v Občini Brežice od 1. 1. 2014 do 16. 6. 2014.
Organ je dne 13. 4. 2015 izdal odločbo št. 090-53/2015/2 s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je del zahteve, ki se nanaša na pooblastilo za podpis koncesijske pogodbe, odstopil v reševanje Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v preostalem delu pa je odločil sam. V delu, v katerem je organ odločil o zahtevi, je prosilca zavrnil, ker je ugotovil, da prosilec kot informacijo javnega značaja zahteva pojasnilo o določenih dejstvih oziroma dokumentih. Ker organ dokumentov, ki bi vsebovali pojasnila, nima, je zahtevo prosilca zavrnil.
V pritožbi z dne 17. 4. 2015 je prosilec navedel razloge za vložitev zahteve. Iz njih izhaja, da je prosilec želel ugotoviti zakonitost izvajanja dimnikarskih storitev podjetja Snedim d.o.o. v Občini Brežice med 1. 1. 2014 in 16. 6. 2014. Iz navedenega razloga je poudaril, da se njegova zahteva glasi: »Na osnovi katere dokumentacije je Snedim, d.o.o., opravljal storitve v občini Brežice od 1. 1. 2014 do 16. 6. 2014«.
Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-53/2015/6, z dne 3. 5. 2015, s prilogami, poslal v odločanje IP.
Za razjasnitev dejanskega stanja zadeve je IP na organ naslovil poziv za posredovanje vse dokumentacije, na osnovi katere je podjetje Snedim d.o.o. med 1. 1. 2014 in 16. 6. 2014, opravljalo storitve v Občini Brežice. V dopisu z dne 18. 5. 2015 je organ odgovoril, da se zahtevana dokumentacija nanaša na:
- koncesijsko pogodbo št. 01403-49/2008 z dne 7. 5. 2008, sklenjeno med RS kot koncedentom in Dimnikarstvom Ana Jelančić s.p. kot koncesionarjem, in
- koncesijsko pogodbo št. 01403-49/2008 z dne 16. 6. 2014, sklenjeno med RS kot koncedentom in Snedim d.o.o. kot koncesionarjem.
Organ je ob tem podal pojasnilo, da navedeni koncesijski pogodbi predstavljata vso dokumentacijo, na osnovi katere je Snedim d.o.o. v Občini Brežice opravljal storitve v spornem obdobju.
IP je za ugotovitev, ali je prosilec navedeno dokumentacijo že prejel, opravil ponovno poizvedbo pri organu, s pozivom z dne 19. 5. 2015. Organ je v odgovoru z dne 20. 5. 2015, pojasnil, da je prosilec od organa že prejel koncesijsko pogodbo št. 01403-49/2008 z dne 16. 6. 2014, do katere mu je organ omogočil dostop z odločbo št. 090-21/2015/2 z dne 16. 2. 2015. Navedeno odločbo je organ posredoval v prilogi svojega dopisa.
V zvezi s koncesijsko pogodbo št. 01403-49/2008 z dne 7. 5. 2008 je IP je prek vpogleda v zadevo št. 0710-3/2014, ki se je v zvezi s prosilcem tudi vodila pri Uradu IP, ugotovil, da je dne 30. 4. 2014, … (po elektronski pošti iz …) posredovala prosilcu navedeno koncesijsko pogodbo. Iz spisa izhaja, da je … koncesijsko pogodbo posredovala v imenu podjetja Snedim d.o.o., kjer deluje od 5. 12. 2013 kot prokuristka družbe. Slednje je IP ugotovil na podlagi vpogleda v sodni/poslovni register na portalu Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES).
Pritožba je delno utemeljena.
IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Zahteva prosilca v delu, v katerem je organ odstopil zadevo v reševanje Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ni bila sporna. Prosilec je v pritožbi ni izpodbijal, prav tako pa je bilo ugotovljeno, da je prosilec s strani pristojnih služb v tem delu zahtevane dokumente, prejel.
Nadalje se IP opredeljuje do obrazložitve izpodbijane odločbe. Iz slednje izhaja, da je organ dostop do zahtevane pogodbe zavrnil, ker ne razpolaga z dokumentom, ki bi podajal pojasnilo o določenih dejstvih oziroma dokumentih, ki jih zahteva prosilec. Organ se, čeprav tega izrecno ne navaja, sklicuje na 1. odst. 4. člena ZDIJZ, iz katerega izhaja, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskave, analizirati podatkov, odgovarjati na vprašanja ali podajati dodatna pojasnila, da bi zadostili zahtevi prosilca. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Kljub navedenemu, IP opozarja na izjemo, ko se odgovor na vprašanje oziroma pojasnilo nahaja v dokumentu. Vsako zahtevo za dostop do informacij javnega značaja je namreč treba obravnavati v duhu namena zakona, da se zagotovita javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacijo javnega značaja. Tudi ZUP - ki se na podlagi 2. odst. 15. čl. ZDIJZ uporablja, za vprašanja, ki niso urejena z ZDIJZ - v 7. členu določa načelo varstva pravic stranke in varstva javnih koristi, iz katerega jasno izhaja, da morajo organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Kadar uradna oseba glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, jo na to opozori, prav tako pa se pri odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank, nasproti njim uporabljajo tisti, s predpisi določeni ukrepi, ki so zanje ugodnejši, če se z njimi doseže namen predpisa. Iz zahteve v konkretnem primeru izhaja, da je prosilec želel dostopati do dokumentov, ki predstavljajo podlago za delovanje podjetja Snedim d.o.o. v Občini Brežice v spornem obdobju, da bi lahko ugotovil, ali je bilo takšno delovanje podjetja zakonito. Nameni prosilca, ki izhajajo iz zahteve in pritožbe, so povsem v skladu z nadzorno funkcijo ZDIJZ, ki prek transparentnosti delovanja javne uprave, zagotavlja nadzor javnosti nad zakonitostjo njenega dela in posledično tudi nadzor nad smotrno porabo javnih sredstev. Utemeljevanje razlogov s strani prosilca za uresničevanje njegove pravice dostopa do informacij javnega značaja v konkretnem postopku sicer ni relevantno, saj je dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ omogočen vsakomur, ne glede na njegov pravni ali dejanski interes. Kljub temu pa bi, po mnenju IP, organ moral prepoznati, da prosilec želi uresničevati svojo pravico v skladu z zakonsko predvidenimi nameni in zato zahtevo prosilca obravnavati na način, ki prosilcu omogoča dostop do zahtevanih informacij javnega značaja. Organ je v odločbi zavrnil zahtevo, ker je prosilec postavil organu vprašanje. Takšna odločitev organa pa ne omogoča meritorne presoje, ali zahtevani dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja in ali jih je dopustno razkriti, posledično pa prosilec do njih tudi ne more dostopati. Čeprav je prosilec postavil svojo zahtevo v obliki vprašanja, oziroma zahteve za pojasnilo, se iz zahteve lahko enostavno razbere, na katere dokumente se zahteva nanaša. IP namreč šteje, da organ lahko prepozna pravno neukost prosilcev, kot tudi upravičenja, ki jih prosilec s konkretno zahtevo lahko zasleduje. IP ob tem poudarja, da je na podlagi navedenega 7. člena ZUP, organ med drugim dolžan skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu. Hkrati pa je organ dolžan pri odločanju uporabljati tiste s predpisi določene ukrepe, ki so za stranke ugodnejši, če se z njimi doseže namen predpisa. Ker se je organ zavedal, da prosilec v postopku po ZDIJZ lahko zahteva zgolj dokumente, ne pa tudi pravnih mnenj oziroma pojasnil glede zakonitosti izvajanja dejavnosti v konkretnem primeru, hkrati pa je iz zahteve jasno izhajalo, na katere dokumente se prosilčeva zahteva nanaša, bi moral organ v skladu z načelom varstva pravic strank v postopku, odločati o dostopu do dokumentov, ki izhajajo iz zahteve prosilca - dokumentov na podlagi katerih je Snedim d.o.o. opravljal storitev v občini Brežice od 1. 1. 2014 do 16. 6. 2014. Posledično IP ugotavlja, da je v konkretnem primeru organ napačno uporabil materialni predpis.
Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava je organ tudi nepopolno ugotovil dejansko stanje, zato je IP, na podlagi 1. odst. 251. člena ZUP, dopolnil postopek in odpravil pomanjkljivosti. V odgovoru na poizvedbo je organ z dopisom z dne 18. 5. 2015 pojasnil, da vso dokumentacijo, na osnovi katere je Snedim, d.o.o., opravljal storitve v občini Brežice od 1. 1. 2014 do 16. 6. 2014, predstavljata dve koncesijski pogodbi, in sicer:
- koncesijska pogodba št. 01403-49/2008 z dne 7. 5. 2008, sklenjena med RS kot koncedentom in Dimnikarstvom Ana Jelančić s.p. kot koncesionarjem in
- koncesijska pogodba št. 01403-49/2008 z dne 16. 6. 2014, sklenjena med RS kot koncedentom in Snedim d.o.o. kot koncesionarjem.
IP ne vidi razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da navedeni koncesijski pogodbi predstavljata vso zahtevano dokumentacijo v zadevi, zato je nadalje ugotavljal, ali je prosilec do njih upravičen dostopati.
IP je od organa pridobil odločbo št. 090-21/2015/2 z dne 16. 2. 2015, ki potrjuje, da je organ prosilcu že omogočil dostop do koncesijske pogodbe št. 01403-49/2008 z dne 16. 6. 2014. Ker je prosilec od organa navedeno pogodbo že prejel, je na podlagi 3. odst. 248. člena ZUP, IP ugotovil, da je izrek v odločbi prve stopnje v delu, ki se nanaša na koncesijsko pogodbo z dne 16. 6. 2014, zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, zato je pritožbo v tem delu zavrnil in odločil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.
Glede drugega zahtevanega dokumenta (koncesijske pogodbe št. 01403-49/2008 z dne 7. 5. 2008, sklenjene med koncedentom in Dimnikarstvom Ana Jelančić s.p. kot koncesionarjem), pa je IP, prek vpogleda v spis v okviru druge zadeve, ki se je vodila pri Uradu IP, ugotovil, da je prosilec navedeno koncesijsko pogodbo prejel od …, dne 30. 4. 2014 v prilogi elektronske pošte. Kljub dejstvu, da je prosilec koncesijsko pogodbo z dne 7. 5. 2008 že prejel, pa IP ugotavlja, da prosilec zahtevanega dokumenta še ni prejel s strani organa v postopku po ZDIJZ, torej kot informacijo javnega značaja, ki je dostopna vsakomur. Dejstvo, da koncesijske pogodbe z dne 7. 5. 2008, prosilec od organa še ni zahteval po ZDIJZ, pomeni, da prosilec še ni izčrpal svoje pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki jo je v konkretnem primeru uveljavljal pri organu, zato je do nje še vedno upravičen. Ker organ na poziv z dne 19. 5. 2015 tudi ni predložil nobenega dokaza, ki bi kazal na to, da je organ prosilcu že kdaj prej posredoval ta dokument, je IP v tem delu sam prevzel zadevo v reševanje. V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali zahtevani dokument predstavlja informacijo javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti.
Ker je koncesijsko pogodbo št. 01403-49/2008 z dne 7. 5. 2008, IP prejel od organa, na poizvedbo z dopisom z dne 18. 5. 2015, IP ugotavlja, da zahtevani dokument izpolnjuje vse kriterije za obstoj informacije javnega značaja v smislu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. Zahtevani dokument namreč obstaja pri organu v materializirani obliki, gre za informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, organ pa jih je izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.
IP je po pregledu celotnega zahtevanega dokumenta, ugotovil, da iz koncesijske pogodbe št. 01403-49/2008 z dne 7. 5. 2008 ne izhajajo informacije, ki bi predstavljale izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. IP ob tem dodatno pojasnjuje, da je ob vpogledu v Poslovni register ugotovil, da Dimnikarstvo Ana Jelančić s.p, ki v koncesijski pogodbi 01403-49/2008 z dne 7. 5. 2008 nastopa kot koncesionar, ne deluje več v pravnem prometu. Iz navedenega razloga IP ni prepoznal razlogov, da bi razkritje informacij v zahtevanem dokumentu lahko vplivalo na pravice in pravne koristi tretjih oseb, ki bi imele na podlagi 43. čl. ZUP pravico sodelovati v postopku kot stranski udeleženci. IP nadalje pojasnjuje, da je razkritje koncesijske pogodbe št. 01403-49/2008 z dne 16. 6. 2014 omogočil organ z odločbo št. 090-21/2015/2 z dne 16. 2. 2015, zato je IP vsebinsko primerjal koncesijsko pogodbo št. 01403-49/2008 z dne 7. 5. 2008 in koncesijsko pogodbo št. 01403-49/2008 z dne 16. 6. 2014. Ker v primerjavi obeh koncesijskih pogodb ni našel bistvenih razlik z vidika morebitnega obstoja zakonskih izjem, ki bi preprečevale razkritje informacij javnega značaja, prav tako pa ni prepoznal drugih razlogov, na podlagi katerih razkritje koncesijske pogodbe št. 01403-49/2008 z dne 7. 5. 2008 ne bi bilo dopustno, je v tem delu, na podlagi 2. odst. 251. čl. ZUP, odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka