prosilec - Okrožno sodišče v Kopru
+ -Številka: 090-122/2015
Kategorije: Varstvo kazenskega postopka, Ostali sodni postopki, Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval posredovanje sodne odločbe s katero je bila v kazenski zadevi prvostopenjska obsodilna sodba razveljavljena in vrnjena v novo sojenje. Organ je z odločbo zahtevo prosilca v celoti zavrnil zaradi obstoja izjem po 6. in 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Prosilec je zoper odločitev organa vložil pritožbo, ker ni v skladu z ZDIJZ, da organ v takem primeru v celoti zavrne zahtevo, temveč bi moral prosilcu v skladu s 7. čl. ZDIJZ omogočiti delni dostop. IP je ugotovil, da zahtevani dokument sicer vsebuje informacije, ki izpolnjujejo kriterije za obstoj izjem po 3., 6. in 8. tč. 1. odst. 6. Čl. ZDIJZ, vendar pa je organ zmotno uporabil materialno pravo, ko ni uporabil delnega dostopa. Zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil.ODLOČBA:Številka: 090-122/2015/5
Datum: 3. 6. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 248. in 1. odst. 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Dnevnika d.d., po …, Kopitarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilec), zoper odločbo, z dne 22. 4. 2015, št. Su 112/2015-6, Okrožnega sodišča v Kopru, Ferrarska 9, 6000 Koper (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca, z dne 4. 5. 2015, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Kopru št. Su 112/2015-6, z dne 22. 4. 2015, se delno ugodi ter se odločba delno odpravi in se odloči: Organ mora prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo sklepa št. II Kp 18896/2011, z dne 5. 2. 2015, pri čemer je organ dolžan prekriti:
- ime in priimek tretje obtoženega, ki se nahajata v peti in trinajsti vrstici na str. 1
- ime in priimek tretje obtoženega, ki se nahajata v drugi vrstici na str. 2
- ime in priimek tretje obtoženega, ki se nahajata v četrti in štirinajsti vrstici 1. tč obrazložitve na str. 2
- ime in priimek tretje obtoženega, ki se nahajata v drugi vrstici 2. tč. obrazložitve na str. 2
- ime in priimek tretje obtoženega, ki se nahajata v prvi vrstici 5. tč. obrazložitve na str. 3
- ime in priimek tretje obtoženega, ki se nahajata v šesti vrstici 29. tč. obrazložitve na str. 11
- besedilo, ki se prične v dvanajsti vrstici 31. tč. obrazložitve na str. 12 z senata sodišča prve stopnje in konča v trinajsti vrstici 31. tč. obrazložitve na str. 12 z Mestne občine Koper,
- ime in priimek, ki se nahajata v drugi vrstici 33. tč. obrazložitve na str. 13
- imena in priimki, ki se nahajajo v peti in šesti vrstici 38. tč. obrazložitve na str. 15
- imeni in priimka dveh prič, ki se nahajajo v opombi št. 12 na str. 17
- priimek priče, ki se nahaja v deveti vrstici 44. tč. obrazložitve na str. 20
- imeni in priimka dveh oseb, ki se nahajata v sedmi vrstici 45. tč. obrazložitve na str. 20
- ime in priimek priče, ki se nahaja v dvanajsti vrstici 45. tč. obrazložitve na str. 20
- priimki štirih prič, ki se nahajajo v devetnajsti in dvajseti vrstici 47. tč. obrazložitve na str. 21
- priimek priče, ki se nahaja v šesti vrstici 48. tč. obrazložitve na str. 22
- ime in priimek tretje obtoženega, ki se nahajata v prvi, četrti, šesti, sedmi, enajsti, enaindvajseti, dvaindvajseti in dvaintrideseti vrstici 49. tč. obrazložitve na str. 23
- ime in priimek, ki se nahajata v petnajsti vrstici 49. tč. obrazložitve na str. 23
- priimek tretje obtoženega, ki se nahaja v drugi vrstici 50. tč. obrazložitve na str. 23
- priimki treh prič, ki se nahajajo v trinajsti vrstici na str. 24
- imeni in priimka dveh prič, ki se nahajajo v četrti vrstici 51. tč. obrazložitve na str. 24
- ime in priimek priče, ki se nahajata v trinajsti vrstici 51. tč. obrazložitve na str. 24
- priimek priče v četrti vrstici na str. 25
- priimka dveh prič, ki se nahajata v šestnajsti in sedemnajsti vrstici na str. 25
- priimek priče, ki se nahaja v štiriindvajseti vrstici na str. 25
- ime in priimek tretje obtoženega, ki se nahajata v štiriintrideseti vrstici na str. 25
- ime in priimka, ki se nahajajo v petintrideseti vrstici na str. 25
- priimek tretje obtoženega, ki se nahaja v sedemintrideseti vrstici na str. 25
- priimek tretje obtoženega, ki se nahaja v tretji in šesti vrstici na str. 26
- ime in priimek tretje obtoženega, ki se nahajata v četrti vrstici na str. 26
- ocenjene vrednosti nepremičnine, ki se nahajajo v četrti, peti in deveti vrstici 52. tč. obrazložitve na str. 26
- priimek tretje obtoženega, ki se nahaja v šesti in deveti vrstici 53. tč. obrazložitve na str. 26
- ocenjena vrednost nepremičnine, ki se nahaja v drugi vrstici na str. 27
- priimek tretje obtoženega, ki se nahaja v sedmi vrstici 54. tč. obrazložitve na str. 27
- ocenjena vrednost nepremičnine, ki se nahaja v deseti, enajsti in dvanajsti vrstici 54. tč. obrazložitve na str. 27
- ime in priimek tretje obtoženega, ki se nahajata v štirinajsti, petnajsti in enaintrideseti vrstici 54. tč. obrazložitve na str. 27
- ime in priimek tretje obtoženega, ki se nahajata v četrti, sedmi, osmi, dvanajsti in sedemnajsti vrstici na str. 28
- priimka dveh prič, ki se nahajata v tretji vrstici 55. tč. obrazložitve na str. 28
- ime in priimek tretje obtoženega, ki se nahajata v peti vrstici 55. tč. obrazložitve na str. 28
- ime in priimek tretje obtoženega, ki se nahajata v tretji, četrti in osemintrideseti vrstici na str. 29
- ime in priimek tretje obtoženega, ki se nahajata v tretji vrstici opombe št. 18 na str. 29
- priimek tretje obtoženega, ki se nahaja v prvi vrstici na str. 30
- ime in priimek tretje obtoženega, ki se nahajata v peti vrstici na str. 30
- ime in priimek tretje obtoženega, ki se nahajata v tretji, četrti in peti vrstici 56. tč. obrazložitve na str. 30
- ocenjena vrednost nepremičnine, ki se nahaja v enajsti in dvanajsti vrstici 57. tč. obrazložitve na str. 30
- ime in priimek tretje obtoženega, ki se nahajata v dvanajsti in trinajsti vrstici 57. tč obrazložitve na str. 30
- priimek tretje obtoženega, ki se nahaja v tretji vrstici 58. tč. obrazložitve na str. 30
- ocenjena vrednost nepremičnine, ki se nahaja v četrti vrstici 58. tč. obrazložitve na str. 30
- ime in priimek tretje obtoženega, ki se nahajata v četrti vrstici na str. 31
- ime in priimek tretje obtoženega, ki se nahajata v deseti vrstici na str. 32
- ime in priimek tretje obtoženega, ki se nahajata v drugi vrstici 61. tč. obrazložitve na str. 32
- ocenjene vrednosti nepremičnine, ki se nahajajo v drugi in tretji vrstici opombe št. 19 na str. 32
- ime in priimek tretje obtoženega, ki se nahajata v prvi, tretji in četrti vrstici opombe št. 19 na str. 32
- priimek tretje obtoženega, ki se nahaja v osmi vrstici 64. tč obrazložitve na str. 34
- ime in priimek priče, ki se nahajata v dvanajsti vrstici 64. tč. obrazložitve na str. 34
2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je, dne 16. 3. 2015, na Višje sodišče v Kopru naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval posredovanje fotokopije sodbe Višjega sodišča v Kopru, z dne 23. 2. 2015, v zadevi pritožbe …, … in …, s katero je bila razveljavljena sodba Okrožnega sodišča v Kopru v zadevi št. I K 18896/2011.
Višje sodišče v Kopru je, dne 17. 3. 2015, zahtevo prosilca odstopilo organu v pristojno reševanje (20. čl. ZDIJZ).
Prosilec je, dne 20. 3. 2015, na organ naslovil dopis, v katerem je opozoril, da mu organ v zakonskem roku ni sporočil, ali namerava odgovoriti na zahtevo, prav tako pa ni posredoval zavrnilne odločbe ali zahtevanega dokumenta.
Organ je, dne 23. 3. 2015, na prosilca naslovil dopis, v katerem je navedel, da mu anonimizirane sodbe Višjega sodišča v zadevi Serming ne more posredovati. Sodnica, ki zadevo obravnava, je podala izjavo, da bi razkritje zahtevane vsebine lahko škodovalo izvedbi ponovljenega kazenskega postopka (6. in 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ). Ob tem je organ pojasnil, da v zvezi z zahtevano sodbo še vedno lahko odgovori na morebitna konkretna vprašanja.
Prosilec konkretnih vprašanj ni postavil. Dne 20. 4. 2015 je pri IP vložil pritožbo zaradi molka organa.
IP je, dne 21. 4. 2015, na organ naslovil alternativni poziv, da bodisi odloči v skladu z ZDIJZ, bodisi pojasni opravičljive razloge, zaradi katerih odločba ni bila izdana pravočasno.
Organ je zahtevo prosilca z odločbo št. Su 112/2015-6, z dne 22. 4. 2015, zavrnil. Ob tem je navedel, da sta v predmetni zadevi podani izjemi po 6. in 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Konkretna kazenska zadeva je bila z zahtevano sodbo vrnjena v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Sodeča sodnica je, dne 23. 3. 2015, podala izjavo, da bo potrebno upoštevaje v predmetni zadevi zahtevano sodbo dodatno raziskovati dejansko stanje (po potrebi vključno s postavitvijo drugega izvedenca za cenitev nepremičnin) in bi razkritje njene vsebine lahko škodovalo izvedbi kazenskega postopka, ki ga bo potrebno po razveljavitvi ponovno izpeljati.
Zoper odločbo organa je prosilec, dne 4. 5. 2015, pri IP vložil pritožbo, v kateri je navedel, da se organ v izpodbijani odločbi neutemeljeno sklicuje na obstoj izjem po 6. in 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ namreč ni navedel konkretnih posledic, ki bi lahko nastale, če bi bilo njegovi zahtevi ugodeno. Z zakonom precej široko dodeljene diskrecijske pravice si organ ne more razlagati tako, da mu odločitve sploh ni potrebno utemeljiti oz. tako, da v obrazložitvi zgolj citira zakonske določbe. Organ tudi ni utemeljil, kako bi morebitna potreba po dodatnem raziskovanju dejanskega stanja konkretno lahko škodovala izvedbi ponovljenega kazenskega postopka, še zlasti upoštevaje dejstvo, da so sodbo stranke v postopku prejele. Nadalje je navedel, da dikcija citiranih tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ govori o podatkih »pridobljenih ali sestavljenih zaradi…«. Če kakšen javnosti do sedaj neznan podatek v zahtevani sodbi morda res obstaja (organ tega ne navaja, ampak zgolj na splošno trdi, da je takšna celotna sodba), ga je mogoče prekriti. Ni v skladu z ZDIJZ, da v takem primeru organ v celoti zavrne zahtevo.
Organ je pritožbo prosilca, z dopisom št. Su 112/2015-8, z dne 4. 5. 2015, s prilogami, poslal v odločanje IP.
Organ je na podlagi poziva IP, z dne 11. 5. 2015, na IP naslovil dopis št. Su 112/2015-10, z dne 18. 5. 2015, s katerim je v presojo posredoval sklep Višjega sodišča v Kopru št. II Kp 18896/2011, z dne 5. 2. 2015. Ob tem je navedel, da bo v predmetni kazenski zadevi v ponovnem sojenju potrebno, upoštevajoč zahtevani sklep Višjega sodišča, dodatno raziskovati dejansko stanje, po potrebi tudi s postavitvijo drugega izvedenca, pristojnega za cenitev vrednosti nepremičnin. V zahtevanem dokumentu so bile obširno obrazložene razne cenitve iste nepremičnine, v različnih cenovnih razponih, z različnimi metodami cenitve itd. Če naj bi se v ponovljenem postopku postavilo novega cenilca, je v interesu kazenskega postopka, da je ta obremenjen s čim manj drugimi, do sedaj že zbranimi in ocenjevanimi, podatki.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V predmetni zadevi ni sporno, da organ razpolaga z zahtevanim dokumentom v materializirani obliki in da dokument izvira iz delovnega področja organa. Zahtevane informacije so torej v skladu s 1. odst. 4. čl. ZDIJZ informacije javnega značaja. IP je v nadaljevanju presojal obstoj izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja.
1. Glede izjeme po 6. in 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ:
6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ omogoča organu zavrnitev zahteve za dostop do informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj navedene izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:
1. postopek je še v teku,
2. razkritje informacije bi škodovalo izvedbi postopka.
Kazenski pregon obsega vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Z navedeno izjemo se torej varujejo vsi podatki iz vseh faz postopka kazenskega pregona. IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotovil, da je bila v konkretni kazenski zadevi prvostopenjska sodba razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje. Kazenski pregon se torej v tej zadevi še ni zaključil oz. je prvi pogoj za obstoj izjeme izpolnjen, ker je postopek še v teku (še ni pravnomočno zaključen).
V nadaljevanju je IP presojal obstoj drugega pogoja za obstoj izjeme. V skladu s 15.a čl. Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11; v nadaljevanju Uredba) je potrebno v primeru zahteve za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, odločiti o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku. Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe in v dopisu št. Su 112/2015-10, z dne 18. 5. 2015, obrazložil, zakaj meni, da bi razkritje zahtevanih informacij škodovalo izvedbi postopka, in sicer je navedel, da bo v ponovnem sojenju potrebno dodatno raziskovati dejansko stanje. Podatki, ki utegnejo nadaljnjemu postopku škodovati, so predvsem podatki, ki se nanašajo na različne cenitve iste nepremičnine. V interesu ponovljenega postopka je, da izvedenec za ocenjevanje nepremičnin ne bo obremenjen z drugimi, do sedaj že zbranimi in ocenjevanimi, podatki glede vrednosti spornih nepremičnin.
IP je na podlagi vpogleda v zahtevani dokument ugotovil, da vsebuje veliko podatkov, ki se nanašajo na ocenjeno vrednost spornih nepremičnin. IP je ocenil, da ni razloga, da ne bi sledil prepričljivim navedbam organa, da bi z razkritjem teh informacij nastala škoda za izvedbo kazenskega pregona. Razkritje navedenih podatkov bi namreč vplivalo na ugotavljanje dejstev, ki so pomembna za izdajo pravilne in zakonite sodne odločbe. Namen izjeme po 6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ pa je predvsem v zagotovitvi nemotene izvedbe kazenskega postopka. IP je v skladu z zgoraj navedenim ugotovil, da sta glede teh podatkov kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 6. tč. 1. odst. 6. čl. določa ZDIJZ, kar pomeni, da je izjema od prostega dostopa glede teh informacij podana.
IP je v zvezi z izjemo po 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ugotovil, da v predmetni zadevi glede zahtevane dokumentacije ne teče noben drug sodni postopek in tudi organ se je v izpodbijani odločbi skliceval le na konkretni kazenski postopek, tako da se glede na zahtevani dokument, dejansko stanje in navedbe v spisovni dokumentaciji, izjemi po 6. in 8 tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ nanašata na identične podatke oz. se popolnoma pokrivata. IP je vsled navedenemu ugotovil, da je v predmetni zadevi izjema po 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ podana v identičnem obsegu oz. glede istih podatkov kot izjema po 6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Upoštevaje navedeno je IP presojal, ali je prosilcu do zahtevanih dokumentov možno omogočiti delni dostop, v smislu 7. čl. ZDIJZ. IP je po pregledu zahtevanega dokumenta ugotovil, da ga je mogoče anonimizirati na način, da se prekrije podatke, ki bi ogrozili njegovo zaupnost in podatke, katerih razkritje bi škodovalo izvedbi kazenskega postopka. Odločitev organa v izpodbijani odločbi, da se sklepa št. II Kp 18896/2011, z dne 5. 2. 2015, upoštevaje pravilo delnega dostopa iz 7. čl. ZDIJZ, v celoti ne da anonimizirati, tako ni bila pravilna. Posledično je IP ugotovil, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo (ni uporabil delnega dostopa), zato je pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. V preostalem delu (glede podatkov, katerih razkritje bi škodovalo izvedbi postopka) pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.
2. Glede varstva osebnih podatkov:
V skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Vendar pa se v skladu z določbo 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ne glede na morebiten obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
IP je ugotovil, da presojani dokument vsebuje veliko osebnih podatkov (ime, priimek, podpis, naziv, idr.) in presojal, ali je prosilcu možno omogočiti delni dostop, v smislu 7. čl. ZDIJZ. IP je v zvezi z osebnimi podatki sodnikov, zapisnikarice in državnih tožilk ugotovil, da gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnih uslužbencev in je podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ ter je razkritje njihovih imen, priimkov in podpisov dopustno, saj ne gre za varovane osebne podatke. Nadalje je IP v zvezi z osebnimi podatki odvetnikov ugotovil, da sta njihovo ime in priimek objavljena v javnem imeniku odvetnikov (http://www.odv-zb.si/imenik/imenik-odvetnikov), v obravnavanem sklepu pa se pojavljajo v popolnoma istem kontekstu oz. z istim namenom, tj. v vlogi opravljanja odvetniškega poklica. Ob tem IP pojasnjuje, da je v zvezi z osebnimi podatki odvetnikov že v preteklih odločitvah (npr. odločba IP št. 090-31/2013/19) zavzel stališče, da je razkritje imena in priimka odvetnikov dopustno. V skladu s 137. čl. Ustave RS je odvetništvo del pravosodja, zato imena in priimka odvetnika v zvezi z opravljanjem odvetniškega poklica ni mogoče šteti za varovan osebni podatek in je njegovo razkritje dopustno. Nadalje je IP v zvezi z osebnimi podatki prvo obtoženega in drugo obtožene ugotovil, da se v obravnavanem sklepu v celoti pojavljajo v kontekstu dejanj, ki naj bi jih storila v okviru opravljanja dela župana in direktorice občinske uprave. Ker gre za podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnih uslužbencev, je podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ ter je razkritje njunih imen in priimkov dopustno. V zvezi z osebnimi podatki tretje obtoženega pa IP ni našel pravne podlage v smislu 9. člena ZVOP-1, da se jih posreduje javnosti oz. glede teh podatkov ni podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, saj ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Upoštevaje navedeno gre pri imenu in priimku tretje obtoženega za varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan pred posredovanjem dokumenta prosilcu prekriti. V zvezi z osebnimi podatki pooblaščenih cenilcev nepremičnin je IP ugotovil, da so njihova imena in priimki (poleg naslova bivališča in e-naslova) javno objavljena v registru pooblaščenih cenilcev nepremičnin (http://sis.si-revizija.si/public/registry/licenselist/e), zato je razkritje imena in priimka pooblaščenih cenilcev dopustno. Tudi osebni podatki sodnih izvedencev, ki se nahajajo v zahtevanem sklepu, ne sodijo med varovane osebne podatke. V skladu 88. čl. Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB4; v nadaljevanju ZS) je imenik sodnih izvedencev javen v delu, ki obsega naslednje podatke: priimek in ime, znanstveni ali strokovni naslov, naslov stalnega ali začasnega bivališča, številka telefona in strokovno področje, za katero je imenovan za izvedenca. Podatki o sodnih izvedencih so tako javno dostopni v imeniku na spletni strani Ministrstva za pravosodje (https://spvt.mp.gov.si/cenilci.html), zaradi česar ti podatki ne morejo biti varovani osebni podatki oz. je njihovo razkritje dopustno. V zvezi z osebnimi podatki prič in tretjih oseb, ki so navedene v presojanem sklepu, IP ni našel pravne podlage, da se jih posreduje javnosti oz. glede teh podatkov ni podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, saj ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Odločitev organa v izpodbijani odločbi upoštevaje pravilo delnega dostopa iz 7. čl. ZDIJZ tako ni bila pravilna. Posledično je IP ugotovil, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo (ni uporabil delnega dostopa), zato je pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov) pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Jan Merc, univ. dipl. prav.
asistent svetovalca IP
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka