prosilec - Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij
+ -Številka: 090-119/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
POVZETEK: Predmet presoje konkretnega postopka je bila naročniška pogodba in razčlenjeni računi opravljenih storitev stacionarne telefonije na ZPKZ Dob pri ponudniku Telekom Slovenije d.d v obdobju od 4. 7. 2014 – 3. 3. 2015. Dostop do naročniške pogodbe je organ zavrnil, ker z dokumentom ne razpolaga, do razčlenjenih računov pa je prosilcu omogočil delni dostop, ker je ocenil, da interne telefonske številke javnih uslužbencev in klicane telefonske številke predstavljajo varovane osebne podatke. IP je ugotovil, da organ ne razpolaga z zahtevano naročniško pogodbo. Glede internih telefonskih številk je IP potrdil odločbo, saj ti predstavljajo varovane osebne podatke. Glede klicanih številk pa je IP ugotovil, da je organ napačno uporabil izjemo varstva osebnih podatkov, saj so klicane telefonske številke anonimizirane že v izvornem dokumentu, zato ne predstavljajo osebnih podatkov.ODLOČBA:Številka: 090-119/2015/9Datum: 1. 9. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 248. čl., 2. odst. 251. čl. in 1. odst. 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, z dne 8. 4. 2015, št. 090-1/2015/51, Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, Jesenkova 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca zoper odločbo Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, št. 090-1/2015/51, z dne 8. 4. 2015 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe prosilcu v obliki fotokopij posredovati:- razčlenjene račune za opravljene storitve stacionarne telefonije pri Telekomu Slovenije d. d. na ZPKZ Dob za obdobje od 1. 7. 2014 do 31. 12. 2014, v katerih mora prekriti vse interne telefonske številke javnih uslužbencev (stolpec C, Številka klicočega); - razčlenjene račune za opravljene storitve stacionarne telefonije pri Telekomu Slovenije d. d. na ZPKZ Dob za januar 2015 (računi št. 15011236386, 0150268046572 in 0150266641899), februar 2015 (računi št. 15021751022, 0150272825327 in 0150270563856) in marec 2015 (računi št. 15032266774, 0150275705209 in 0150276976990), v katerih mora prekriti vse interne telefonske številke javnih uslužbencev, ki se nahajajo v stolpcu »Naziv storitve« in v vrsticah »SKUPAJ za …« v stolpcu »Enota mere«.2. V preostalem delu se pritožba zavrne.3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.OBRAZLOŽITEV:Prosilec je, dne 9. 3. 2015, na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval, v obliki fotokopij, vse dokumente, ki določajo razmerje med Republiko Slovenijo, ZPKZ Dob in ponudnikom storitev Telekom Slovenije d.d., pri čemer je zahteval dokumente, ki vsebujejo naslednje podatke:- o sklenjenem naročniškem razmerju,- o naročniški pogodbi z vso vsebino,- dokument, ki ureja način, vrsto, vsebino ali kakorkoli drugače vso zajeto elektronsko omrežje, storitev,- o dostopni točki,- o elektronskem komunikacijskem omrežju,- o elektronski komunikacijski opremi,- o elektronski komunikacijski storitvi,- o operaterskem dostopu,- o prometu,- o širokopasovnem omrežju in dostopu,- o dovoljenem postopku za zakonito prestrezanje komunikacij,- razčlenjen račun za vsak mesečni interval za časovno obdobje od 3. 7. 2014 do 3. 3. 2015,- o telekomunikacijski terminalski opremi,- lokacijskih podatkih, ki niso hkrati podatki o prometu,- o sledenju zlonamernih ali nadležnih klicev,- o številu in vrstah odredb za zakonito prestrezanje komunikacij,- o nadzoru nad delom naročnika,- zakonski podlagi za snemanje in shranjevanje komunikacij.Organ je v odločbi št. 090-1/2015/51 z dne 8. 4. 2015 pojasnil, da z zahtevanimi informacijami razpolaga le v delu, ki se nanašajo na razčlenjene račune za vsak mesečni interval za časovno obdobje od 3. 7. 2014 do 3. 3. 2015 (v nadaljevanju računi). Iz navedenega razloga je v preostalem delu zahtevo prosilca zavrnil, ker z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. Pri odločanju glede dostopa do zahtevanih računov, je organ ugotovil, da iz njih izhajajo interne telefonske številke javnih uslužbencev in klicane telefonske številke iz navedenih internih številk, ki po mnenju organa predstavljajo varovane osebne podatke v smislu 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ je v obrazložitvi še navedel, da navedene telefonske številke niso v neposredni zvezi z izvajanjem nalog iz delovnega razmerja javnega uslužbenca, oziroma v takšni zvezi z opravljanjem javne funkcije, da bi morale biti javno dostopne na podlagi 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. Iz navedenega razloga je do teh informacij organ prosilcu omogočil delni dostop tako, da je iz računov izbrisal vse interne telefonske številke javnih uslužbencev in klicane telefonske številke iz navedenih internih številk. V preostalem delu je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanimi informacijami ne razpolaga.Prosilec je dne 14. 4. 2015 pri organu vložil pritožbo, v kateri uvodoma pojasnjuje razloge za vložitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja, ker naj bi ZPKZ Dob ugotovil, da prosilec predstavlja potencialno nevarnost in grožnjo za delovanje zavoda ter življenje in zdravje javnih uslužbencev, če bi se mu dovolila uporaba elektronske komunikacije. Prosilec dalje nasprotuje odločitvi organa, da mu posreduje zahtevane račune v obliki delnega dostopa, saj bi mu moral, po njegovem mnenju, organ posredovati tudi osebne podatke javnih uslužbencev in osebne podatke prosilca, identifikacijsko številko prosilca, s katero se prijavi v sistem, da lahko opravlja telefonske klice in podobno. Navaja, da bi lahko z dostopom do zahtevanih informacij prosilec smiselno ugotovil tudi nastale stroške v zvezi z opravljenimi klici. Dodaja še, da bi organ prosilcu moral omogočiti dostop do osebnih podatkov javnih uslužbencev zaradi 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. Glede ugotovitve organa, da z zahtevanimi dokumenti v preostalem delu ne razpolaga, prosilec navaja, da 129. člen ZEKom-1 zahteva sklenitev naročniške pogodbe, na podlagi katere organ sploh lahko prejema račune. Ker organ z računi razpolaga, prosilec logično sklepa, da mora organ razpolagati tudi z naročniško pogodbo. Sklepno prosilec predlaga, da IP o pritožbi odloči tako, da organ posreduje prosilcu zahtevano informacijo – naročniško pogodbo z vso vsebino in razčlenjene račune brez prekritih podatkov od 3. 7. 2014 do 3. 3. 2015.Pritožbo je kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, organ z dopisom št. 090-1/2015/16 z dne 28. 4. 2015, odstopil v reševanje IP. V odstopu je pojasnil, da z zahtevno naročniško pogodbo med ZPKZ Dob in Telekomom Slovenije d.d. ne razpolaga ter da takšna pogodba ne obstaja. Organ je pojasnil, da je že v začetku leta 2014 na Direktorat za javno naročanje pri Ministrstvu za javno upravo, posredoval podatke za izvedbo skupnega javnega naročila za državne organe za izvajanje stacionarne telefonije. Prek navedenega javnega naročila naj bi se uredilo izvajanje storitev stacionarne telefonije za celotno Upravo za izvrševanje kazenskih sankcij, vendar pa postopek javnega naročanja od tedaj še ni bil zaključen. Na podlagi poziva za dostavo dokumentov, je IP dne 20. 8. 2015 prejel razčlenjene račune, ki so bili posredovani prosilcu in se nanašajo na obdobje od 1. 4. 2013 do 31. 12. 2014. Iz teh računov med drugim izhajajo tudi telefonske številke javnih uslužbencev in telefonske številke klicanih posameznikov. Po pojasnilu organa z dne 21. 8. 2015 je organ v navedenih dokumentih prekril naslednje podatke:- stolpci številka kličočega (interne telefonske številke javnih uslužbencev) in - stolpci številka klicanega. IP je dodatno od organa zahteval tudi razčlenjene račune za obdobje od 1. 1. 2015 do 3. 3. 2015. Dne 28. 8. 2015 je organ posredoval IP še razčlenjene račune za mesec januar, februar in marec 2015.Pritožba je delno utemeljena.IP je kot organ druge stopnje v skladu s 1. odst. 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Iz pritožbe izhaja, da prosilec odločbo organa izpodbija v delu, ki se nanaša na dostop do naročniške pogodbe in razčlenjenih računov brez prekritih podatkov od 3. 7. 2014 do 3. 3. 2015. Ker prosilec v pritožbi ne nasprotuje odločitvi organa, da s preostalimi dokumenti ne razpolaga, je IP štel, da se pritožuje zgolj v omenjenem delu (torej glede dostopa do naročniške pogodbe in razčlenjenih računov). Po 2. odst. 247. čl. ZUP IP odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. 1. Dostop do naročniške pogodbeOrgan je prosilcu zavrnil dostop do zahtevane naročniške pogodbe med ZPKZ Dob in Telekomom Slovenije d.d. V odstopu pritožbe z dne 28. 4. 2015 je organ pojasnil, da s pogodbo ne razpolaga, ker ta ne obstaja. Organ je namreč že v začetku leta 2014 na Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za javno naročanje, posredoval podatke za izvedbo skupnega javnega naročila za državne organe za izvajanje stacionarne telefonije, prek katerega naj bi se uredilo izvajanje storitev stacionarne telefonije za celotno Upravo za izvrševanje kazenskih sankcij. Ker pa postopek javnega naročanja od tedaj še ni bil zaključen, organ z zahtevano pogodbo ne razpolaga. Na podlagi 1. odst 4. čl. ZDIJZ je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhajajo 3 kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni za obstoj informacije javnega značaja in sicer:- informacija sodi v delovno področje organa- organ z informacijo razpolaga- nahaja se v materializirani oblikiOrgan je v odločbi ugotovil, da z zahtevano naročniško pogodbo ne razpolaga, zato IP ni preverjal, ali dokument sodi v delovno področje organa in če je izpolnjen pogoj materializirane oblike. IP ugotavlja, da dejstvo, da organ poseduje račune, kot navaja prosilec, ne kaže neposredno tudi na to, da obstaja tudi sklenjena naročniška pogodba. Kot navaja organ, je to vprašanje pri njih neurejeno, pri čemer pa za opravljene telekomunikacijske storitve izvajalec kljub vsemu zaračunava stroške. Kot pojasnjuje organ, zahtevane naročniške pogodbe ni, ker še vedno poteka postopek javnega naročanja, na podlagi katerega se izbira ponudnika storitev. Dejstvo, da bi organ to vprašanje moral urediti, po mnenju IP ne utemeljuje hkrati tudi obstoja zahtevanega dokumenta. Za obstoj informacije javnega značaja po ZDIJZ je pomembno, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, ker pa je organ v konkretnem primeru v zadostni meri utemeljil, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, IP sledi odločitvi organa. Iz navedenega razloga je IP v tem delu ugotovil, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je odločba v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato je na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP pritožbo v tem delu zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe. 2. Dostop do razčlenjenih računov od 3. 7. 2014 do 3. 3. 2015IP je ugotovil, da je organ prosilcu posredoval račune za obdobje od 1. 4. 2013 – 31. 12. 2014, ki jih je IP po pozivu tudi prejel. Ker je prosilec zahteval razčlenjene račune za obdobje od 3. 7. 2014 do 3. 3. 2015, je IP od organa dodatno zahteval še račune za obdobje od 1. 1. 2015 do 3. 3. 2015. IP je od organa prejel račune za januar 2015 (računi št. 15011236386, 0150268046572 in 0150266641899), februar 2015 (računi št. 15021751022, 0150272825327 in 0150270563856) in marec 2015 (računi št. 15032266774, 0150275705209 in 0150276976990), saj prosilec za navedeno obdobje še ni prejel zahtevanih informacij. Iz navedenega nesporno in nedvomno izhaja, da vsi navedeni dokumenti izpolnjujejo vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja po 1. odst. 4. čl. ZDIJZ.IP je ugotovil, da se računi, ki jih je IP prejel od organa za obdobje od 1. 1. 2015 do 3. 3. 2015, po vsebini in obliki deloma razlikujejo od računov, ki so bili posredovani prosilcu skupaj z izpodbijano odločbo. Prosilec je namreč za obdobje od 1. 4. 2013 – 31. 12. 2014, prejel v materialno obliko pretvorjene dokumente iz programa Microsoft Excel. Iz dokumentov, ki jih je prosilec z izpodbijano odločbo že prejel, izhajajo v stolpcih (od A – H), naslednji podatki: naročniški račun, številka računa, številka klicočega, čas vzpostavitve klica, ciljno območje, številka klicanega, trajanje, vrednost (brez DDV). Iz stolpca »številka klicočega« izhajajo informacije o tem, iz katere interne telefonske številke javnega uslužbenca je bil klic opravljen. Iz stolpca »številka klicanega« pa izhajajo deloma anonimizirane (s prekritimi zadnjimi tremi ciframi) naslovne telefonske številke. Podatke iz navedenih dveh rubrik (»številka klicočega« in »številka klicanega«), je organ prekril, ker je ugotovil, da predstavljajo varovane osebne podatke. Prosilec je odločitvi organa nasprotoval, saj je menil, da bi organ navedene podatke moral v celoti razkriti. Do vprašanja, ali je organ glede navedenih podatkov pravilno uporabil izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, se IP opredeljuje v nadaljevanju.Računi, ki jih je organ na poziv IP dodatno posredoval (za januar, februar in marec 2015), pa vsebujejo naslednje stolpce: »naziv storitve, obdobje, količina, enota mere, cena na enoto mere brez DDV, znesek brez DDV, znesek s popustom, DDV %«. Iz stolpca »naziv storitve« izhajajo podatki, o tem, iz katere interne telefonske številke je bil opravljen klic in v katero omrežje. Podatek o interni telefosnski številki javnih uslužbencev pa izhaja tudi iz vrstic »SKUPAJ za…«, ki opredeljuje skupno mesečno porabo za posamezno interno telefonsko številko.Iz navedenih računov torej izhajajo interne telefonske številke javnih uslužbencev, ne izhajajo pa (tako kot iz računov, ki so bili prosilcu že posredovani), podatki o klicanih telefonskih številkah. Iz stolpca »Naziv storitve« izhaja le podatek, v katero omrežje (fiksno ali mobilno) je bil klic iz posamezne interne telefonske številke opravljen in po kakšni tarifi je bil zaračunan. Ista vrsta informacij izhaja tudi iz razčlenjenih računov, ki so bili posredovani prosilcu z izpodbijano odločbo v stolpcu »ciljno območje« in jih organ v že posredovanih dokumentih ni prekril. Tudi preostale informacije, ki izhajajo iz drugih stolpcev, iz računov za januar, ferbruar in marec 2015, so po mnenju IP vsebinsko podobne informacijam, ki so bile z izpodbijano odločbo posredovane prosilcu – nanašajo pa se na čas opravljenega klica in na ceno posameznega klica. Iz navedenih razlogov je IP ugotovil, da iz računov za januar, februar in marec 2015, izhajajo zgolj interne telefonske številke javnih uslužbencev, glede katerih bi lahko veljala izjema varstva osebnih podatkov v smislu 3. tč. 1. odst 6. čl. ZDIJZ, kar je IP presojal v nadaljevanju.2.1 Interne telefonske številke javnih uslužbencevV konkretnem primeru je torej sporno, ali je organ pravilno ugotovil, da interne telefonske številke javnih uslužbencev, ki izhajajo iz računov, predstavljajo varovane osebne podatke. Na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov, ki jo opredeljuje 3. tč. 1. odst 6. čl. ZDIJZ, lahko organ zavrne dostop do informacije, ki predstavlja osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V skladu s 6. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Merilo za to, kako velika je možnost identifikacije osebe, je treba ocenjevati glede na standard povprečno razumne osebe, pri čemer bi bilo v zadevi dostopa do informacije javnega značaja napačno, če bi bila zmožnost identifikacije osebe zožena le na določen (ozek) krog ljudi.Interne telefonske številke javnih uslužbencev nedvomno in nesporno kažejo na posameznike, ki jih uporabljajo, zato predstavljajo njihove osebne podatke. Interna telefonska številka javnega uslužbenca je namreč dodeljena posamezniku, glede na njegovo delovno mesto, da je ta posameznik za delodajalca in stranke dosegljiv. Tudi iz prakse IP izhaja, da telefonske številke v zadostni meri kažejo na posameznika, da je mogoča njihova identifikacija (glej odločbo št. 090-179/2010/4). Iz navedenega IP zaključuje, da je organ pravilno presodil, ko je ugotovil, da telefonske številke v konkretnem primeru predstavljajo osebne podatke v smislu ZVOP-1. ZVOP-1 kot temeljno pravilo za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju določa, da je obdelava dopustna, če za to obstaja zakonska podlaga (1. odst. 9. čl. ZVOP-1). Zakonsko podlago lahko v konkretnem primeru predstavlja 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, po kateri je dopustno razkriti tiste osebne podatke, ki izkazujejo porabo javnih sredstev ali so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. IP najprej poudarja, da navedena določba predstavlja izjemo od izjem in jo je treba razlagati ozko in v skladu z namenom, ki ga zasleduje ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl., je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Tako je treba razlikovati med tistimi osebnimi podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem javnopravnih nalog in porabo javnih sredstev javnega uslužbenca oz. javnega funkcionarja in celoto vseh ostalih osebnih podatkov, ki jih organ kot upravljavec vodi o javnem uslužbencu kot zaposlenemu na podlagi 48. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr. in 47/15 – ZZSDT; v nadaljevanju ZDR-1). Navedeni člen ZDR-1 v 1. odst. določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Za potrebe uresničevanja delovnega razmerja organ kot delodajalec tako o zaposlenih zbira in obdeluje številne osebne podatke, npr. tudi podatke o invalidnosti, podatke o bolniški odsotnosti, o številu družinskih članov, itd. Upoštevaje 48. člen ZDR-1 organ kot delodajalec pravzaprav nima pravne podlage, da bi o zaposlenih zbiral in obdeloval še kakšne druge osebne podatke razen tistih, ki so »v zvezi z delovnim razmerjem«.Ne glede na ugotovljeno, da vsi osebni podatki, ki jih o javnih uslužbencih oz. o javnih funkcionarjih vodi organ, predstavljajo osebne podatke, ki izvirajo iz delovnega razmerja, pa glede na namen ZDIJZ, ni mogoče slediti stališču, da so vsi ti osebni podatki prosto dostopni javnosti. Javni uslužbenci se s tem, ko sklenejo pogodbo o zaposlitvi v javnem sektorju, namreč ne odpovedo v celoti zasebnosti na delovnem mestu. Ni mogoče slediti pritožbenim navedbam prosilca, da je vse telefonske številke dopustno razkriti, ker so v povezavi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, oziroma je na podlagi klicanih številk mogoče preveriti porabo javnega denarja. IP poudarja, da je namen določbe 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ v tem, da so prosto dostopni tisti podatki iz delovnega razmerja javnega uslužbenca oz. v zvezi z opravljanjem javne funkcije, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. Tako kaže tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v primeru Halford proti Združenemu kraljestvu (25. 6. 1997, Reports 1997-III) uveljavilo t.i. doktrino pričakovane zasebnosti. Po tej teoriji je potrebno tehtati dva elementa: pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja. Nedvomno velja, da javni uslužbenec oz. javni funkcionar ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. Navedeno pa ne pomeni, da javni uslužbenec oz. javni funkcionar na delovnem mestu nima pravice do nobene zasebnosti. Sodišče je tako v zgoraj navedenem primeru ugotovilo, da telefonski klici iz poslovnih prostorov prima facie predstavljajo del zasebnega življenja in dopisovanja. Temu je sledila tudi odločitev v primeru Copland proti Združenem kraljestvu (3. 4. 2007, Appl. No. 62617/00), v katerem je sodišče reklo, da enako velja za elektronsko pošto in informacije, ki izvirajo iz nadzora uporabe interneta. Kot je lahko tožnica v primeru Halford, ki ni bila opozorjena, da bodo njene telefonske klice nadzorovali, glede teh klicev razumno pričakovala zasebnost, je lahko tudi tožnica v primeru Copland pričakovala, da njena uporaba elektronske pošte ne bo nadzorovana, če na to ne bo opozorjena. Doktrini pričakovane zasebnosti je v odločbi št. U-I-25/95 sledilo tudi naše Ustavno sodišče. IP tako ne more slediti prosilcu, ki trdi, da so interne telefonske številke javnih uslužbencev v povezavi z njihovim delovnim razmerjem in posledično javne. Kot je IP ugotovil v že citirani odločbi št. 090-179/2010/4, je uporaba službenih telefonov za javne uslužbence fakultativna, razen za osebe, ki jim je organ določil obvezno komuniciranje z javnostjo. Navedeno izhaja tudi iz 2. odst. 106. čl. ZVOP-1, po katerem upravljavci osebnih podatkov lahko javnosti posredujejo in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte predstojnika in tistih zaposlenih, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev, do uveljavitve posebnega zakona, ki bo uredil ta vprašanja. V primeru internih telefonskih številk javnih uslužbencev, ki niso namenjene poslovanju s strankami in so predmet konkretne zahteve, pa velja, da njihova uporaba ni obvezna, posledično pa je tudi pričakovana zasebnost glede njihovega razkritja nedvomno večja. Službeni telefon je namreč posameznemu javnemu uslužbencu zgolj na razpolago, da je za delodajalca dosegljiv ter da z njim po svoji presoji opravlja službene, lahko pa tudi zasebne telefonske pogovore. Uporaba službenega telefona tudi ne predstavlja obveznosti iz delovnega razmerja, vendar svobodo za lažje izvajanje delovnih nalog in celoto drugih dejavnosti, ki jih posameznik opravlja na delovnem mestu. Ker je torej možna uporaba službenih telefonskih številk tudi v zasebne namene, lahko po mnenju IP delavec upravičeno pričakuje zasebnost glede razkritja svoje interne telefonske številke, prek katere postane dosegljiv za javnost. Iz navedenih razlogov ni mogoče trditi, da je interne telefonske številke javnih uslužbencev v smislu 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ dopustno razkriti javnosti. IP tudi ne pozna druge zakonske podlage, ki bi v skladu z ZVOP-1, dopuščala razkritje internih telefonskih številk javnih uslužbencev. Iz navedenega razloga je po mnenju IP organ pravilno odločil, ko je z anonimizacijo prekril stolpce, iz katerih izhajajo interne telefonske številke javnih uslužbencev. Prav tako po mnenju IP ni dopustno razkriti internih telefonskih številk javnih uslužbencev, ki izhajajo iz računov za obdobje od 1. 1. 2015 do 3. 3. 2015.Iz zgoraj navedenih razlogov je IP v delu, ki se nanaša na razkritje internih telefonskih številk javnih uslužbencev v razčlenjenih računih za opravljene storitve stacionarne telefonije pri Telekomu Slovenije na ZPKZ Dob v obdobju od 1. 7. 2014 do 31. 12. 2014 (»Številka klicočega«, stolpec C Excelovega dokumenta), pritožbo zavrnil in odločil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe. IP je še ugotovil, da iz razčlenjenih računov za opravljene storitve stacionarne telefonije pri Telekomu Slovenije na ZPKZ Dob za januar, februar in marec 2015, prav tako izhajajo interne telefonske številke javnih uslužbencev, ki predstavljajo varovane osebne podatke v smislu 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki jih ni dopustno razkriti javnosti. 2.2 Klicane telefonske številke iz internih telefonskih številk Iz razčlenjenih računov za opravljene storitve stacionarne telefonije pri Telekomu Slovenije na ZPKZ Dob v obdobju od 1. 7. 2014 do 31. 12. 2014, do katerih je organ prosilcu že omogočil delni dostop, iz stolpca F »Številka klicanega«, izhajajo telefonske številke, glede katerih je organ prosilcu zavrnil dostop. Iz teh podatkov izhajajo telefonske številke, kamor je bil klic opravljen, ki po mnenju organa predstavljajo varovane osebne podatke. IP je pri pregledu navedenih dokumentov ugotovil, da so pri telefonskih številkah klicanih oseb že v izvornem dokumentu prekrite zadnje tri cifre. Anonimizacija je po mnenju IP v izvornem dokumentu tako opravljena že s strani izvajalca storitev, zaradi potreb po varstvu osebnih podatkov in zahtev ureditve s področja telekomunikacij. Prekritje zadnjih treh cifer klicanih telefonskih številk pa po mnenju IP v zadostni meri anonimizira podatke, da ti več ne kažejo na posameznika. Ker torej že iz podatkov o številkah klicanih posameznikov v izvornem dokumentu ni mogoče določiti posameznika, po presoji IP ti podatki niso osebni podatki v smislu 6. člena ZVOP-1. Iz tega razloga po presoji IP glede podatkov o klicanih telefonskih številkah ni mogoče ugotoviti, da je podana izjema varstva osebnih podatkov iz 3. tč 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, zato je treba te podatke prosilcu razkriti.V zvezi s trditvijo prosilca, da se lahko iz telefonskih številk preveri tudi poraba javnih sredstev, pa IP ugotavlja, da iz podatkov, ki se nahajajo v izvornem dokumentu, lahko posredno izhaja smotrnost porabe javnih sredstev, vendar pa takšna ugotovitev v konkretnem primeru ni odločilna za razkritje teh podatkov. Z vidika namena pravice dostopa do informacij javnega značaja je temeljnega pomena tudi nadzorna funkcija javnosti nad smotrnostjo porabe javnih sredstev. V primeru preverjanja smotrnosti porabe javnih sredstev pri telefonskih pogovorih javnih uslužbencev, pa je poleg samega zneska klica (ki je naveden v stolpcu Vrednost), pomembno tudi, kam je bil klic opravljen. Slednje izhaja tako iz območne omrežne skupine (mednarodna, regionalna), kot tudi iz podatka o omrežni skupini mobilnega operaterja, če je bil klic opravljen na mobilno številko. Ker se navedeni podatki lahko razberejo iz prvih cifer klicanih številk (te pa izhajajo iz zahtevanih dokumentov), se torej na podlagi tega podatka posredno preverja tudi smotrnost porabe javnih sredstev in je zato razkritje takšne informacije v interesu javnosti. Hkrati pa IP poudarja, da se prek razkritja teh podatkov ne posega v zasebnost posameznikov, saj ti na podlagi podatkov o klicanih številkah, ki izhajajo iz izvornega dokumenta, niso določljivi. Na podlagi zgoraj navedenega je IP ugotovil, da je organ nepravilno uporabil izjemo varstva osebnih podatkov (3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ), ko je presodil, da iz podatkov razčlenjenih računov od 1. 7. 2014 do 31. 12. 2014, iz stolpca »Številka klicanega« (stolpec F Excelovega dokumenta), izhajajo osebni podatki. Posledično je IP na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP odločbo organa v tem delu odpravil in odločil, kot izhaja iz 1. al. 1. tč. izreka te odločbe.2.3 SklepnoIP je ugotovil, da je organ nepopolno ugotovil dejansko stanje s tem, ko je le delno odločil o prosilčevi zahtevi, tako da je posredoval prosilcu razčlenjene račune za obdobje od 1. 4. 2013 do 31. 12. 2014, medtem ko se je zahteva nanašala na obdobje od 3. 7. 2014 do 3. 3. 2015. Iz navedenega razloga je IP, na podlagi 2. odst. 251. čl. ZUP, po dopolnjenem postopku v tem delu sam rešil zadevo, in naložil organu posredovanje razčlenjenih računov za januar, februar in marec 2015, kot izhaja iz 2. al. 1. tč. izreka te odločbe. IP je presodil, da je organ napačno uporabil materialno pravo, s tem ko je iz posredovanih razčlenjenih računov za obdobje od 1. 4. 2013 do 31. 12. 2014 prekril klicane telefonske številke iz internih telefonskih številk javnih uslužbencev (stolpec F, »številka klicanega«), zato je na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP naložil organu posredovanje tudi v tem delu zahtevanih dokumentov in odločil, kot izhaja iz 1. al. 1. tč. izreka te odločbe. Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil: |
|
|
Anže Novak, univ. dipl. prav. |
|
|
raziskovalec IP |
|
|
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. |
informacijska pooblaščenka |