+-Datum: 10.01.2016 Številka: 090-118/2015 Kategorije: Ali dokument obstaja POVZETEK:Prosilec je na organ naslovil zahtevo za dostop do vseh listin (vključno z zapisnikom) skupščine NLB, d.d., Ljubljana, ki je odločala o zmanjšanju osnovnega kapitala banke na podlagi odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih. Organ je zahtevo zavrnil iz razloga neobstoja informacije javnega značaja. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi listinami skupščine NLB d.d., ker skupščina NLB d.d. niti nikoli ni odločala o zmanjšanju osnovnega kapitala po odločbi o izrednih ukrepih, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ razpolaga. IP je tako potrdil odločitev organa in zavrnil pritožbo prosilca na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.
ODLOČBA:Številka: 090-118/2015/6 Datum: 11. 1. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14 in 50/14; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………………. (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Banke Slovenije, Slovenska 35, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 26.00-0168/15-MP z dne 9. 4. 2015 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:
Pritožba prosilca zoper 3. točko izreka odločbe Banke Slovenije št. 26.00-0168/15-MP z dne 9. 4. 2015 se zavrne.
V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je dne 28. 3. 2015 na organ naslovil zahtevo in, zaradi uveljavitve razpoložljivih pravnih sredstev, vključno z odškodninsko in kazensko odgovornostjo oseb, ki so odgovorne za neustavno ravnanje, zahteval vročitev vseh listin (vključno z zapisnikom) skupščine NLB, d.d., Ljubljana, ki je odločala o zmanjšanju osnovnega kapitala banke na podlagi odločbe Banke Slovenije št. 24.20-021/13-010 z dne 17. 12. 2013. Navedel je še, da relevantnih listin ni v sodnem registru, niti po podatkih sodnega registra niso bile priložene predlogu za vpis zapisnika skupščine in zmanjšanju osnovnega kapitala skladno z določbo 304. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 - uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US in 82/13; v nadaljevanju ZGD-1). Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 26.00-0168/15-MP z dne 9. 4. 2015, s katero je zahtevi delno ugodil in v 1. in 2. točki izreka odločil, da se prosilcu, za ponovno uporabo informacij javnega značaja zaradi uveljavitve razpoložljivih pravnih sredstev, posredujejo fotokopije naslednjih dokumentov:- odločbe o izrednih ukrepih, št. PHB-24.20-021/13-010 z dne 17. 12. 2013;- odločbe o potrditvi povečanja osnovnega kapitala, št. 24.20-021/13-011 z dne 18. 12. 2013;- predloga za vpis v sodni register, dopis št. 26.00-0439/13-MZ z dne 18. 12. 2013 (s prilogami – Odpravek sklepa Sveta Banke Slovenije z dne 18. 12. 2013 in prečiščeno besedilo Statuta NLB d.d.);- naloga za izbris obstoječih delnic in izdajo novih delnih banke, dopis št. 24.20-021/13-014 z dne 18. 12.2013 (s prilogo – Odpravek sklepa Sveta Banke Slovenije z dne 18. 12. 2013).V 3. točki izreka pa je organ zahtevo za ponovno uporabo informacij javnega značaja glede listin (vključno z zapisnikom) skupščine NLB d.d., Ljubljana, ki naj bi bile podlaga za odločanje o zmanjšanju osnovnega kapitala banke, zavrnil iz razloga neobstoja informacij. Organ je navedel, da v zvezi s prenehanjem osnovnega kapitala banke in vpisom zmanjšanja osnovnega kapitala v sodni register na podlagi odločbe o izrednih ukrepih ni bila izvedena skupščina banke, ki bi odločala o zmanjšanju osnovnega kapitala po pravilih določb ZGD-1. Učinki prenehanja osnovnega kapitala in razveljavitev delnic banke v skladu z Zakonom o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo, 52/11 – popr., 9/11 – ZPlaSS-B, 35/11, 59/11, 85/11, 48/12, 105/12, 56/13, 63/13 – ZS-K, 96/13; v nadaljevanju ZBan-1) so namreč nastali neposredno na podlagi odločbe organa, vpis zmanjšanja osnovnega kapitala v sodnem registru in izbris delnic iz registra KDD pa na podlagi predloga oz. naloga organa. Ker torej organ z listinami skupščine NLB d.d., ki bi naj odločala o zmanjšanju osnovnega kapitala, ne razpolaga, je zahtevo v tem delu zavrnil na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Prosilec je zoper 3. točko izreka odločbe organa št. 26.00-0168/15-MP z dne 9. 4. 2015 pravočasno vložil pritožbo iz razloga kršitev določb ZDIJZ, ZGD-1, ZBan-1 in Zakona o Banki Slovenije ter pritožbenemu organu predlagal, da izpodbijano točko odpravi in organu naloži posredovanje vseh zahtevanih listin v predmetni zadevi, torej tudi in predvsem elaborata družbe Deloitte z naslovom »Hypothetical liquidation valuation ob NLB as of 30 September 2013, z dne 10. 12. 2013«, ki tvori sestavni del odločbe organa o izrednih ukrepih. Navedel je, da je osrednji razlog za nezakonitost zavrnilnega dela izreka izpodbijane odločbe v tem, da se odločba o izrednih ukrepih zoper NLB d.d. glede bistvenih razlogov za sprejem te odločitve, izrecno sklicuje na elaborat oz. študijo z naslovom »Hypothetical liquidation valuation ob NLB as of 30 September 2013«, z dne 10. 12. 2013. Upoštevane navedeno ni dvoma, da elaborat oz. študija podjetja Deloitte tvori sestavni del odločbe in organ nima razumnih in zakonskih razlogov za odklonitev predložitve tega elaborata. Le z vpogledom v naveden elaborat bo prosilcu omogočena preveritev pravilnosti in zakonitosti navedb in trditev organa v obrazložitvi odločbe, saj v nasprotnem je prepuščen »zaupanju«, da organ že ve, kaj dela. Nadalje je navedel, da se je s podobnim zahtevkom obrnil tudi na upravo NLB d.d. in je bil deležen le obvestila sektorja za pravne zadeve z dne 31. 1. 2015 (torej pred datumom vložitve zahtevka), da mu NLB d.d. zahtevanih informacij oz. listin ne more izročiti, ker skupščina banke po odločbi organa o izrednih ukrepih ni sprejela nobene odločitve z ustreznimi sklepi o zmanjšanju osnovnega kapitala, zato tudi zapisnik skupščine z ustreznimi sklepi o zmanjšanju in povečanju osnovnega kapitala banke ne obstaja. Po stališči NLB d.d. je sklepe o zmanjšanju in povečanju osnovnega kapitala banke sprejel organ v sklopu izrečenih izrednih ukrepov banki. Prosilec je še dodal ugotovitev, da je skladno z določbami ZBan-1 pristojnosti skupščine NLB d.d. v konkretnem primeru res prevzel organ, kar seveda še ne pomeni, da te skupščine ni bilo, ali kar je še huje, da zapisnik s sklepi o zmanjšanju in povečanju osnovnega kapitala banke ne obstaja. Kot je prosilcu znano, določbe ZBan-1 ne derogirajo določb ZGD-1 o zapisniku skupščine delniške družbe in njegovi objavi. Glede na navedeno prosilec pričakuje, da bo IP pritožbi ugodil in organu odredil izročitev zahtevanih listin ter o nezakonitem ravnanju organa v zvezi z zapisnikom skupščine obvestil Ministrstvo za gospodarstvo. Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato je pritožbo, z dopisom št. 26.00-0197/15-MP z dne 28. 4. 2015, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Pojasnil še je, da vztraja pri odločitvi iz naslednjih razlogov:- prosilcu je posredoval celotno zahtevano dokumentacijo, s katero razpolaga. Cenitev »Hypothetical liquidation valuation ob NLB as of 30 September 2013«, z dne 10. 12. 2013 pa ni sestavni del odločbe o izrednih ukrepih, temveč predstavlja dokaz v postopku izreka izrednih ukrepov. Enako je ugotovil IP v odločbi št. 090-36/2014/12 z dne 12. 5. 2014. Za sprejem in izvršitev izrednih ukrepov se ne potrebuje soglasja skupščine, saj je zadostna podlaga odločba o izrednih ukrepih, ki je oblastveni akt;- prosilec je v zvezi s cenitvijo, ki jo zahteva v pritožbi, enkrat že vložil zahtevo po ZDIJZ, vendar je organ njegovi zahtevi delno ugodil, IP pa je njegovo zahtevo za izrek ničnosti odločbe in pritožbo zavrnil. Na podlagi odločbe IP št. 090-151/2014/8 z dne 20. 4. 2015 je prosilec upravičen do omejenega dostopa cenitve;- če se zahteva prosilca iz pritožbe šteje za novo zahtevo, pa jo je treba zavreči na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, saj je bilo o zahtevi za dostop do cenitve že pravnomočno odločeno oz. v primeru, če je bil sprožen upravni spor, sodni postopek pred upravnim sodiščem v zvezi z zadevo še poteka. Prosilec je dne 29. 6. 2015 IP posredoval dopis, ki ga je IP štel kot dopolnitve pritožbe. Prosilec je navedel dejstva, zaradi katerih je po njegovem mnenju dopustno razkritje cenitve »Hypothetical liquidation valuation ob NLB as of 30 September 2013«, z dne 10. 12. 2013.Pritožba ni utemeljena.IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Predmet tega pritožbenega postopka je pritožba zoper 3. točko izreka izpodbijane odločbe, s katero je organ zahtevo prosilca za dostop do listin (vključno z zapisnikom) skupščine NLB d.d., Ljubljana, ki naj bi bile podlaga za odločanje o zmanjšanju osnovnega kapitala banke, zavrnil. IP se je najprej opredelil do napačne ugotovitve organa, da gre v konkretnem primeru za odločanje o zahtevi za ponovno uporabo informacij javnega značaja, kot to izhaja iz izpodbijane odločbe. Iz zahteve prosilca ne izhaja, da zahtevo z dne 28. 3. 2015 vlaga kot zahtevo za ponovno uporabo informacij javnega značaja. Prosilec je le navedel, da zahteva dostop do dokumentov zaradi uveljavitve razpoložljivih pravnih sredstev, vključno z odškodninsko in kazensko odgovornostjo oseb, ki so odgovorne za neustavno ravnanje. IP ugotavlja, da na podlagi teh navedb prosilca, zahteve še ni mogoče šteti kot zahteve za ponovno uporabo. Če je organ menil, da gre v konkretnem primeru za izvrševanje pravice do ponovne uporabe informacij javnega značaja, bi moral prosilca skladno s četrtim odstavkom 17. člena ZDIJZ pozvati k dopolnitvi. Prosilčeva zahteva namreč ni izpolnjevala ene izmed treh obveznih sestavin zahteve za ponovno uporabo informacij, in sicer ali namerava informacije uporabiti za pridobitni ali nepridobitni namen. Pri institutu ponovne uporabe namreč ločimo med pridobitnim in nepridobitnim namenom, zaradi zasledovanja katerega lahko prosilci zahtevajo ponovno uporabo (3. odstavek 4. člena ZDIJZ). ZDIJZ vsebuje definicijo ponovne uporabe informacij javnega značaja, ki skladno s tretjim odstavkom 4. člena ZDIJZ pomeni uporabo s strani fizičnih oseb ali pravnih oseb za pridobitne ali nepridobitne namene razen za prvotni namen v okviru javne naloge. Ponovna uporaba informacij javnega značaja pomeni pridobivanje, običajno večje količine, informacij z namenom ustvarjanja dodane vrednosti (oplemenitenje informacij) za uporabnike storitev, ki jih nudi prosilec. To pomeni, da surove informacije javnega značaja lahko vsebujejo latentno vrednost v smislu širše uporabnosti, pogosto v kombinaciji z ekonomsko vrednostjo. Ključno za ponovno uporabo informacij je, da organi javnega sektorja zbirajo, proizvajajo, reproducirajo in razširjajo informacije, da izpolnijo svoje javne funkcije. Bistven element ponovne uporabe je dodana vrednost informacij javnega značaja - zasebni sektor naj bi torej ponudil več kot ponuja organ v okviru izvajanja svojih javnih nalog. Smisel nadaljnje uporabe ali izkoriščanja informacij javnega značaja je zagotavljanje nadgradnje teh informacij s strani prosilcev in s tem izpolnjevanje gospodarske funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja. Pri gospodarski funkciji pride do izraza njen pomen za gospodarstvo, saj s ponovno uporabo informacij nastane trg z informacijami javnega sektorja, ki predstavlja enega ključnih trgov pri širjenju komunikacijske tehnologije. Predvsem komercialni uporabniki tako pridobljene informacije nato obdelajo, izdelajo dodano vrednost in tako obogateno informacijo ponudijo nazaj na trg. IP tako zgolj pojasnjuje, da bi moral organ prosilca pozvati k dopolnitvi njegove zahteve skladno z določbo tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ, v kolikor bi menil, da gre pri tej vlogi za zahtevo za ponovno uporabo informacij javnega značaja. Prosilec pa lahko informacije prosto uporablja, v kolikor ne gre za izpolnjevanje zgoraj opisanih okoliščin, ki opredeljujejo pojem ponovne uporabe informacij javnega značaja. IP meni, da uporaba, na podlagi zahteve po ZDIJZ, pridobljenih informacij javnega značaja, za namen uveljavljanja sodnega varstva (ta namen je izpostavil prosilec), ne sodi pod pojem ponovne uporabe. Po pregledu dokumentov prvostopne zadeve je IP ugotovil, da je organ zahtevo prosilca razlagal široko. Organ je namreč ugotovil, da ne razpolaga z listinami (vključno z zapisnikom) skupščine NLB, d.d., Ljubljana, ki je odločala o zmanjšanju osnovnega kapitala banke na podlagi odločbe Banke Slovenije št. 24.20-021/13-010 z dne 17. 12. 2013. Ker pa je prosilec v zahtevi še navedel, da relevantnih listin tudi ni v sodnem registru, je organ ugotavljal, ali razpolaga z drugimi relevantnimi listinami, ki so bile podlaga za zmanjšanje osnovnega kapitala NLB d.d. na podlagi odločbe o izrednih ukrepih, in nato presojal, ali te listine predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Organ je tako prosilcu omogočil seznanitev z določenimi razpoložljivimi dokumenti, kot to izhaja iz 1. in 2. točke izreka izpodbijane odločbe. Prosilec v pritožbi, kjer izpodbija 3. točko izreka izpodbijane odločbe, navaja, da želi tudi in predvsem elaborat družbe Deloitte z naslovom »Hypothetical liquidation valuation ob NLB as of 30 September 2013, z dne 10. 12. 2013«, ki tvori sestavni del odločbe organa o izrednih ukrepih. Po pregledu zahteve in pritožbe prosilca je IP ugotovil, da prosilec v pritožbi v tem delu širi svojo zahtevo. Prosilec ne more v pritožbi širiti svoje zahteve za dostop do informacij javnega značaja, saj je IP vezan na prvotno zahtevo prosilca in pritožbo prosilca, zatorej se širša zahteva prosilca, dana šele v pritožbi, šteje za novo zahtevo in je organ dolžan o njej tudi odločiti.Kot že navedeno je predmet tega pritožbenega postopka ugotovitev, ali je organ utemeljeno v 3. točki izreka izpodbijane odločbe zavrnil dostop do listin (vključno z zapisnikom) skupščine NLB d.d., Ljubljana, ki je odločala o zmanjšanju osnovnega kapitala banke na podlagi odločbe o izrednih ukrepih, iz razloga neobstoja informacij. Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
organ mora z njo razpolagati in
nahajati se mora v materializirani obliki.
Ker je organ v izpodbijani odločbi trdil, da z zahtevanimi listinami (vključno z zapisnikom) skupščine NLB d.d., Ljubljana, ki je odločala o zmanjšanju osnovnega kapitala banke na podlagi odločbe o izrednih ukrepih, ne razpolaga, je IP primarno ugotavljal, ali so pri zahtevani informaciji izpolnjeni kriteriji za opredelitev informacije javnega značaja. Kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.IP je z namenom ugotovitve popolnega dejanskega stanja dne 14. 12. 2015 organ pozval, da posreduje pisno pojasnilo, kdaj je bila skupščina NLB d.d., Ljubljana, ki je odločala o zmanjšanju osnovnega kapitala NLB d.d. na podlagi odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih št. 24.20-021/13-010 z dne 17. 12. 2013; da posreduje zapisnik navedene skupščine v izvorni obliki, brez prekritih podatkov; če skupščine NLB d.d., Ljubljana ni bilo, da posreduje pojasnilo o razlogih, zakaj je ni bilo; da pojasni oz. navede pravno podlago (npr. konkretna določba ZBan-1), ki izključuje uporabo določb ZGD-1 o zapisniku skupščine delniške družbe in njegovi objavi v primeru izdaje odločbe o izrednih ukrepih (konkretno zmanjšanju in povečanju osnovnega kapitala NLB d.d., Ljubljana). Organ je z dopisom št. 26.00-0580/15-MP z dne 22. 12. 2015 odgovoril, da skupščina NLB d.d. ni nikoli odločala o zmanjšanju osnovnega kapitala banke, ki se je izvedla na podlagi odločbe o izrednih ukrepih v banki. Glede obrazložitve pravne podlage se je organ skliceval na določbo 255.a člena ZBan-1, ki v prvem odstavku določa, da z vročitvijo odločbe o izrednih ukrepih banki prenehajo pooblastila in pristojnosti nadzornemu svetu in skupščini banke. Pristojnosti skupščine in nadzornega sveta banke izvaja Banka Slovenije, razen pristojnosti skupščine iz 347. člena tega zakona v zvezi z uveljavljanjem sodnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije o izrednem ukrepu (op. organ; banka se kljub izrednim ukrepom samostojno odloča o vložitvi pravnega varstva zoper odločbo o izrednih ukrepih). V drugem odstavku določa, da dolžnosti in pristojnosti članov nadzornega sveta banke v skladu s tem zakonom v primeru iz prejšnjega odstavka izvaja Banka Slovenije. V konkretnem primeru sta pomembni določili tretjega in četrtega odstavka 255.a člena ZBan-1, ki določata, da ne glede na določbe ZGD-1 ali druge določbe tega zakona glede izvajanja pristojnosti skupščine in nadzornega sveta banke sprejema Banka Slovenije odločitve iz prvega odstavka tega člena v zvezi z izvajanjem pristojnosti skupščine in nadzornega sveta v obliki sklepov v skladu z zakonom, ki ureja Banko Slovenije. Glede pristojnosti skupščine, ki jih izvaja Banka Slovenije v skladu s prvim odstavkom tega člena, se ne uporabljajo določbe ZGD-1 glede sklica in odločanja na skupščini ter glede izpodbijanja in uveljavljanja ničnosti sklepov skupščine. Nadalje peti odstavek 255.a člena ZBan-1 določa, da organ v treh delovnih dneh po izdaji predlaga za vpis sklepa o izvajanju pristojnosti skupščine v sodni register zaradi njegove objave po pravilih o objavi zapisnika skupščine delniške družbe. Glede navedene določbe je organ navedel, da zato zahtevani zapisnik skupščine NLB d.d. ne obstaja, obstaja pa sprejeta odločba Sveta Banke Slovenije o izrednih ukrepih, ki je objavljena tudi na spletni strani organa pod zavihkom Nadzor bančnega sistema/Stresni test. Šesti odstavek 255.a člena ZBan-1 pa določa, da se za banko, ki so ji izrečeni izredni ukrepi, ne uporabljajo določbe 75. člena ZBan-1 in določbe 279. člena ZGD-1 glede imenovanja revizijske komisije. Organ je še navedel, da skupščina banke in nadzorni svet banke pričneta znova izvajati svoje pristojnosti po prenehanju izrednih ukrepov v banki. Nadalje je organ navedel, da so z odločbo o izrednih ukrepih prenehale kvalificirane obveznosti, zato odločba o izrednih ukrepih vsebuje tudi odločitev o zmanjšanju osnovnega kapitala in hkratnem zahtevanem povečanju osnovnega kapitala s strani organa, v skladu z drugim odstavkom 261.a člena ZBan-1. Zato je organ v nadaljevanju izdal še Odločbo o potrditvi povečanja osnovnega kapitala z opr. št. 24.20-021/13-011 z dne 18. 12. 2013, ko je ugotovil, da je bilo zagotovljeno zahtevano povečanje osnovnega kapitala iz odločbe o izrednih ukrepih s strani Republike Slovenije. Na podlagi te odločbe je organ izvedel še vpis pri KDD in vpis v sodni register (sedmi odstavek 262.a člena ZBan-1). Organ je poudaril, da z navedenimi dokumenti razpolagata tako IP kot prosilec (posredovani skupaj z izpodbijano odločbo). Ker organ z drugimi dokumenti, ki so predmet zahteve, ne razpolaga, odgovoru na poziv IP ni predložil novih dokumentov. Glede na vse navedeno je IP v celoti sledil odločitvi organa iz izpodbijane odločbe, da ta z zahtevano informacijo, listinami (vključno z zapisnikom) skupščine NLB, d.d., Ljubljana, ki je odločala o zmanjšanju osnovnega kapitala banke na podlagi odločbe Banke Slovenije št. 24.20-021/13-010 z dne 17. 12. 2013, ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Manjka pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. IP poudarja, da po pregledu dokumentov prvostopne zadeve, odgovoru organa z dne 22. 12. 2015 ter določil ZBan-1 nima razloga dvomiti v navedbe organa, da ne razpolaga z listinami (vključno z zapisnikom) skupščine NLB, d.d., Ljubljana, ki je odločala o zmanjšanju osnovnega kapitala banke na podlagi odločbe Banke Slovenije št. 24.20-021/13-010 z dne 17. 12. 2013. IP se je namreč v pritožbenem postopku sam, z vsemi potrebnimi dokaznimi sredstvi, prepričal, da organ zahtevanih dokumentov nima. Prosilec sam pa tudi ni predlagal nobenih drugih dokaznih sredstev oz. ni navedel nobenih okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da zahtevani dokumenti dejansko obstajajo in kje naj bi se nahajali (v smislu lokacije, ki naj jo IP pregleda ali zaslišanja odgovorne osebe, pri kateri naj bi se dokumenti hranili). Zgolj pavšalna navedba, da bi zahtevani dokumenti morali obstajati, brez konkretnih okoliščin, iz katerih izhaja, da dejansko obstajajo, pa IP tudi ni mogla voditi do drugačne ugotovitve v tem postopku. Prosilec je v pritožbi celo sam navedel, da je s strani NLB d.d. dobil odgovor, da skupščine NLB d.d., ki bi odločala o zmanjšanju osnovnega kapitala NLB d.d. na podlagi odločbe o izrednih ukrepov, ni bilo. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da listine (vključno z zapisnikom) skupščine NLB, d.d., Ljubljana, ki je odločala o zmanjšanju osnovnega kapitala banke na podlagi odločbe Banke Slovenije št. 24.20-021/13-010 z dne 17. 12. 2013, ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Zato je IP ugotovil, da zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati.IP izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusita tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Glede na navedeno IP tudi ni pristojen za ugotavljanje, ali je organ pri in po izdaji odločbe o izrednih ukrepih ravnal v skladu z relevantno zakonodajo. Iz tega razloga je tudi navedba prosilca, da naj IP o nezakonitem ravnanju organa v zvezi z zapisnikom skupščine obvestil Ministrstvo za gospodarstvo, neutemeljena. IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je 3. točka izreka izpodbijane odločbe pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh po prejemu tega sklepa na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se vloži pri pristojnem sodišču neposredno pisno ali pa se mu pošlje po pošti. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi ta sklep v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: Monika Voga, univ.dipl.prav., Svetovalka pri Informacijskem pooblaščencu Informacijski pooblaščenec Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka
