prosilec - Komunala Novo mesto d.o.o.
+ -Številka: 090-115/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja, Kršitev materialnega prava, Kršitev postopka, Osebni podatek
POVZETEK:Organ je z izpodbijano odločbo delno ugodil zahtevi prosilca (v zvezi s priključitvijo določenega objekta na kanalizacijsko omrežje) in mu posredoval dve fotokopiji zahtevanih dokumentov, zahtevo za ostale določene dokumente pa je zavrnil, ker gre za dokumente, iz katerih izhajajo varovani osebni podatki po ZVOP–1 in torej za izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec tudi v pritožbi zahteva vso zahtevano dokumentacijo, tudi tisto, za katero organ sam v enem dopisu navaja, da z njo razpolagajo njegove strokovne službe in mu ni bila posredovana, in sicer na način delnega dostopa, ter poudarja, da je razkritje v interesu javnosti in da gre za javna sredstva (gre za objekt občinskega funkcionarja). IP je ugotovil, da iz spisne dokumentacije ni razvidno, da bi vsi zahtevani dokumenti sploh obstajali, zaradi česar ni jasno, kateri je bil dejanski razlog za zavrnitev. Prav tako pa organ ne konkretizira varovanih osebnih podatkov, le datum in kraj rojstva pa praviloma ne zadoščata za odklonitev vsaj delnega dostopa do dokumentov. Niti ni razvidno, da bi organ ugotavljal obstoj morebitnih pogojev za razkritje zahtevanih dokumentov na podlagi drugega ali tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Vse navedeno je v obravnavani zadevi neugotovljeno, nepojasnjeno oziroma nejasno, izpodbijana odločba je tako pomanjkljivo obrazložena, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti. Glede na kršitve materialnega prava in pravil postopka je bilo treba, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti organu prve stopnje v ponovni postopek.ODLOČBA:
Številka: 090-115/2015/4
Datum: 25. 5. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – ZDIJZ-UPB2, 117/06 – ZDavP, 23/14, 50/14 in 19/15 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – ZUP-UPB2, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 19. 4. 2015, zoper odločbo Komunale Novo mesto, d. o. o., Podbevškova 12, 8001 Novo mesto (v nadaljevanju organ), št. 70-JF-659/15 z dne 10. 4. 2015, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 19. 4. 2015 se ugodi. Odločba Komunale Novo mesto, d. o. o., Žužemberk, št. 70-JF-659/15 z dne 10. 4. 2015, se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek, ki mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je pri organu vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 21. 3. 2015, s katero je zahteval kopije vseh dokumentov, na podlagi katerih je organ soglašal s priključitvijo objekta, ki je v lasti … in … (v nadaljevanju zasebna investitorja), na naslovu … (v nadaljevanju predmetni objekt), na kanalizacijo; pri specifikaciji zahteve se je skliceval na dokumentacijo, ki mora biti priložena vlogi za priključitev na omrežje.
V zvezi z odgovorom organa, št. 70-JF-584/2015 z dne 30. 3. 2015, s katerim je prosilcu posredoval prijavo (pogoje za pridobitev) kanalizacijskega priključka, št. 374/09 z dne 3. 9. 2009 (v nadaljevanju prijava kanalizacijskega priključka), in kopijo soglasja za gradnjo ločenega fekalnega kanalizacijskega priključka, št. 20-AŠ/2504/09 z dne 28. 8. 2009 (v nadaljevanju soglasje za gradnjo ločenega fekalnega kanalizacijskega priključka), in ga za ostalo zahtevano dokumentacijo, ki je bila predložena njegovim strokovnim službam, napotil na izdajatelje te dokumentacije, je prosilec podal dopolnitev zahteve z dne 3. 4. 2015, s katero zavrača takšno napotilo in (ponovno) navaja potrebno dokumentacijo za priključitev na kanalizacijo, ki jo je povzel s spletne strani organa, in sicer:
1. pravnomočno gradbeno dovoljenje (stanovanjski objekt, poslovni objekt, vikend, garaža), v katerem mora biti opredeljena priključitev na vodovodno ali kanalizacijsko omrežje;
2. za objekte, ki so bili grajeni pred letom 1967 (stara hiša), ustrezen dokaz o lastništvu in izjavo pristojne upravne enote, da je bil objekt grajen pred tem letom oziroma ima uporabno dovoljenje;
3. mapno kopijo;
4. odločbo pristojne lokalne skupnosti (občine) o odmeri in plačilu komunalnega prispevka za izvedbo vodovodnega ali kanalizacijskega priključka;
5. soglasje organa k izvedbi kanalizacijskega priključka (že posredovan dokument);
6. po potrebi soglasje lastnika že obstoječega vodovodnega priključka, če se nov priključek navezuje nanj;
7. pogodbo o ustanovitvi stvarne služnosti lastnika zemljišča, prek katerega bo izveden vodovodni ali kanalizacijski priključek.
Poleg kopij navedenih dokumentov (razen pod zap. št. 5), vključno z vlogo zasebnih investitorjev, zahteva tudi kopijo dokumenta, iz katerega bo razvidno, kdaj naj bi bil predmetni objekt priključen na kanalizacijo, oziroma podatek o datumu priključitve, če ta dokument ne obstaja. Pojasnjuje tudi, da je v javnem interesu, da se razkrijejo podatki o tem (gre za objekt občinskega funkcionarja), in opozarja na javna sredstva pri tem (komunalni prispevek je izvirni prihodek občine); zahtevane kopije bodo v pomoč in dokaz, da so pred zakonom vsi enaki.
Z odločbo, 70-JF-659/15 z dne 10. 4. 2015 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), je organ zahtevi prosilca z dne 21. 3. 2015 delno ugodil tako, da je prosilc z dopisom z dne 30. 3. 2015 posredoval prijavo kanalizacijskega priključka in soglasje za gradnjo ločenega fekalnega kanalizacijskega priključka. V ostalem delu, kjer prosilec zahteva še (zahteva prosilca z dne 3. 4. 2015) kopije ostalih dokumentov (pod zgoraj navedene zap. št. 1., 2., 3., 4., 6., in 7.), pa je zahtevek zavrnil, ker gre za dokumente, iz katerih izhajajo varovani osebni podatki po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – ZVOP–1-UPB1; v nadaljevanju ZVOP–1), in za dokumente v smislu določil tretjega odstavka (op. pravilno 3. točke prvega odstavka) 6. člena ZDIJZ (1. točka izreka). V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ povzema prosilčeve zahteve oziroma še obstoječi predmet zahteve (vse točke, razen 5.) in citira 3. točko prvega odstavka 6. člena (izjema glede osebnih podatkov) ter prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (izjema od izjeme zaradi podatkov o porabi javnih sredstev oziroma v zvezi z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca). V skladu z ZDIJZ (prva alineja tretjega odstavka 6. člena) javni uslužbenec (in funkcionar) ni upravičen pričakovati zasebnosti v zvezi s svojim imenom in priimkom, zato ni zadržkov za posredovanje tovrstnih podatkov. Prav tako ni zavrnil dostopa do osebnih podatkov – imen in priimkov osebe, za katero je nesporno, da je prosilec oba podatka dobil, in osebe, ki je podpisovala dokazila v svojstvu opravljanja svojega dela kot javni uslužbenec oziroma funkcionar. V primeru izdaje dokumentov, za katere je zavrnil dostop, pa obstajajo zadržki glede posredovanja osebnih podatkov povsem zasebne narave, predvsem datuma in kraja rojstva, ki niso neposredno povezani z opravljanjem funkcije. Zasebna investitorja v tem konkretnem primeru nastopata v vlogi fizičnih oseb kot prosilca za priključitev na javno kanalizacijo in ne kot javna uslužbenca oziroma funkcionarja. Zato je izvedel delni dostop do dokumentov (7. člen ZDIJZ), citiranih v izreku te izpodbijane odločbe. Prosilec zaproša za večje število dokumentov, ki razkrivajo osebne podatke (npr. datum in kraj rojstva ipd.), oziroma gre dejansko za osebne podatke konkretnih oseb, z opisom specifičnih podatkov za te fizične osebe, gre torej za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, da bi razkritje teh dokumentov lahko ogrozilo zaupnost varovanih osebnih podatkov posameznika, ki ga zadevajo, zato je organ v tem delu zahtevo zavrnil. V predmetnem postopku stroški niso nastali.
Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 19. 4. 2015, saj se z odločitvijo v zavrnilnem delu ne strinja. Ker naj bi bil predmetni objekt že priključen na kanalizacijo in ker, kot navaja organ sam, njegove strokovne službe razpolagajo z ostalo zahtevano dokumentacijo, zahteva njene fotokopije. Pri vseh dokumentih bi tudi moral biti omogočen delni dostop, tako da bi se varovani osebni podatki prekrili, prosilca pa seznanili z vsebino ostalih delov dokumentov. Ponovno izpostavlja, da je razkritje v interesu javnosti in da gre za javna sredstva.
Organ je, v skladu z 245. členom ZUP, opravil preizkus pritožbe in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter jo odstopil IP.
Na podlagi poziva IP, št. 090-115/2015/2 z dne 7. 5. 2015, za posredovanje dodatne dokumentacije oziroma pojasnil, je organ v odgovoru, št. 70-JF-833/2015 z dne 8. 5. 2015 (ki ga je v vednost poslal tudi prosilcu), pojasnil, da je bila vsa razpoložljiva dokumentacija v celoti dostavljena z odstopom pritožbe, in izjavil, da v konkretnem primeru ne razpolaga z drugo dokumentacijo (priložil je le fotokopijo kuverte za preizkus pravočasnosti pritožbe).
Pritožbi je bilo treba ugoditi iz naslednjih razlogov:
IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
Med strankama ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ (kot izvajalec javne službe je zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ). Sporno pa je, ali je organ prosilcu (tudi IP) posredoval vso dokumentacijo, ki predstavlja informacijo javnega značaja, oziroma zakaj je izvedel delni dostop zaradi izjeme glede osebnih podatkov le pri delu zahtevane dokumentacije.
Na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (tj. ZVOP–1). V skladu s 7. členom ZDIJZ pooblaščena oseba organa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino (oziroma mu omogoči ponovno uporabo) preostalega dokumenta.
Na podlagi prvega odstavka 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11) se šteje, da je te informacije mogoče tako izločiti iz dokumenta, če jih je mogoče:
1. na kopiji fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki;
2. v kopiji zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki.
Pritrditi je treba pritožbenim navedbam (podanim sicer tudi že v zahtevi z dne 3. 4. 2015), da bi moral organ prosilcu (če za to obstajajo zakonski pogoji) posredovati vso zahtevano dokumentacijo, s katero organ razpolaga, torej tudi ostalo zahtevano dokumentacijo, omenjeno v dopisu z dne 30. 3. 2015 (poleg navedene prijave in soglasja).
Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ namreč informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Če torej organ (iz kateregakoli vzroka) razpolaga z zahtevano informacijo, jo je dolžan prosilcu posredovati, razen če obstaja katera izmed zakonskih izjem (prvi odstavek 6. člena), v zvezi s katero pa ni podana nobena izjema od izjem (drugi ali tretji odstavek 6. člena ZDIJZ).
Organ v izpodbijani odločbi, in niti na podlagi posebnega poziva IP z dne 7. 5. 2015, ni pojasnil, na katere dokumente konkretno se nanaša njegova navedba o ostali dokumentaciji, oziroma je v odgovoru z dne 8. 5. 2015 le navedel, da z drugo dokumentacijo, kot je bila predložena IP, ne razpolaga. Vendar IP ugotavlja, da iz spisne dokumentacije ni razvidno, da bi organ IP posredoval dokumente, ki se nanašajo na vsako posamezno točko oziroma zap. št. zahteve, oziroma ni razvidno, kateri dokument se nanaša na katero točko zahteve. IP tako primeroma navaja, da npr. ni jasno, kateri dokument naj bi služil kot zahtevan dokaz o lastništvu in o izjavi pristojne upravne enote o gradnji objekta pred letom 1967 (2. točka zahteve) oziroma kateri glede zahtevanih odločb pristojne lokalne skupnosti (občine) o odmeri in plačilu komunalnega prispevka za izvedbo priključka (4. točka zahteve). Prav tako ni pojasnjeno, zakaj je predloženo gradbeno dovoljenje brez klavzule o pravnomočnosti, saj je prosilec zahteval pravnomočno gradbeno dovoljenje (1. točka zahteve). Nadalje IP ugotavlja, da iz izpodbijane odločbe (sicer niti iz omenjenega naknadnega odgovora organa) ni razvidno oziroma obrazloženo, kaj je z zahtevano (osnovno) vlogo zasebnih investitorjev oziroma katera predložena listina jo izkazuje, niti iz katerega dokumenta je razvidna zahtevana informacija, kdaj naj bi bil predmetni objekt priključen na kanalizacijsko omrežje.
Iz izpodbijane odločbe namreč izhaja, da naj bi glede vseh dokumentov, v zvezi s katerimi je zahteva zavrnjena, obstajala ena in edina izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, iz česar je mogoče razumeti oziroma je nujen pogoj za izjemo, da dokumenti sicer obstajajo. Na podlagi omenjenega odgovora organa z dne 8. 5. 2015, upoštevajoč v prejšnjem odstavku navedena dejstva, pa je razumeti, da v obravnavani zadevi sploh ne obstaja vsa zahtevana dokumentacija, tako da ni povsem jasno, kateri je bil dejanski razlog za zavrnitev.
Organ tako ni uporabil prvega odstavka 4. člena ZDIJZ oziroma je napačno uporabil 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Če organ v zvezi z zahtevano informacijo oziroma dokumentacijo namreč nima nobenega dokumenta v materializirani obliki, mora zahtevo zavrniti iz tega razloga; (ne)obstoj izjem od dostopa do informacij javnega značaja se lahko ugotavlja le glede informacij, ki izpolnjujejo vse pogoje po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ.
Utemeljena je tudi pritožbena navedba v zvezi z delnim dostopom, saj v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni ustrezno obrazloženo, zakaj organ ni izvedel delnega dostopa (tudi) še vsaj pri tistih dokumentih, ki jih je predložil IP, ne pa tudi prosilcu.
Organ v IV., V. in VI. točki obrazložitve izpodbijane odločbe sicer ugotavlja, da zahtevani dokumenti vsebujejo več osebnih podatkov, vendar sploh ne konkretizira, katerih fizičnih oseb, na katerih dokumentih, kolikokrat ipd. naj bi se pojavljali, brez tega pa tudi ni možno govoriti oziroma presojati zatrjevane velike vsebnosti in koncentracije varovanih osebnih podatkov. Organ zgolj pavšalno navaja, da obstajajo zadržki glede posredovanja datuma in kraja rojstva (torej niti ne navaja katerih oseb) in na njih utemeljuje izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Poleg tega pa so navedbe o tem, da pa ni zavrnil dostopa do imena in priimka, nejasne, saj ni mogoče ugotoviti, na koga se nanašajo (na javne uslužbence in funkcionarje, na zasebna investitorja oziroma druge osebe).
(Le) datum in kraj rojstva posamezne fizične osebe pa tudi praviloma ne more biti zadosten razlog, da se (samo) zaradi tega prosilcu zavrne dostop do zahtevanih dokumentov oziroma ne zadošča za odklonitev tudi delnega dostopa do dokumentov, saj se lahko ta dva podatka, ki sta navadno na posameznem dokumentu navedena le enkrat oziroma le na začetku, običajno brez težav prekrijeta. Še posebej glede na to, da je IP po okvirnem pregledu spisne dokumentacije ugotovil, da je le na predloženem uporabnem dovoljenju v 1. točki izreka za vsakega zasebnega investitorja 1x naveden njun datum rojstva, kar pa seveda ne more predstavljati ovire za izvršitev delnega dostopa. Organ je tako napačno uporabil tudi 7. člen ZDIJZ.
Razlogi za zavrnitev zahteve oziroma razlogi, s katerimi se dokazuje obstoj izjeme od dostopa do informacij javnega značaja, morajo biti natančno, jasno in konkretno obrazloženi (vsako izjemo je treba obravnavati restriktivno ter za vsak posamičen dokument), da se lahko preizkusi njihova utemeljenost oziroma izkazanost, morebitni prikriti podatki pa v izreku tudi točno opredeljeni (za vsak dokument). Prav tako je treba ugotoviti, ali so morebiti izpolnjeni pogoji za razkritje zahtevanih dokumentov na podlagi drugega ali tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Vse navedeno je v obravnavani zadevi neugotovljeno, nepojasnjeno oziroma nejasno, izpodbijana odločba je tako pomanjkljivo obrazložena, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti.
Glede na navedeno je organ, poleg tega, da je kršil materialno pravo (navedene določbe 4., 6. in 7. člena ZDIJZ), storil tudi bistvene kršitve pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP (odločbe se ne da preizkusiti), zato je bilo treba, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti organu prve stopnje v ponovni postopek, saj je organ tisti, ki lahko opiše ter ustrezno in popolno obrazloži vse razloge o odločilnih dejstvih v zvezi z obstojem zatrjevane izjeme oziroma zavrnitvijo zahteve, torej tudi kateri dokumenti sploh obstojijo in pri katerih dokumentih je podana katera ovira oziroma izjema od dostopa do informacij javnega značaja.
V zvezi s kršitvami pravil postopka IP opozarja tudi na napačno navedeno pravno podlago v uvodu izpodbijane odločbe, saj se organ nepravilno sklicuje na 19. člen ZDIJZ, ki določa zavrženje zahteve, za kar pa ne gre v obravnavani zadevi.
Na podlagi navedenega je organ dolžan pri ponovnem odločanju, če v zadevi ne bo odločil drugače oziroma ugotovil obstoja morebitnih drugih ovir ali izjem, upoštevati stališča in napotke iz te odločbe oziroma ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema te odločbe, odločiti o zahtevi oziroma izdati novo odločbo, zoper katero ima prosilec pravico pritožbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila:
Jelka Kovačič, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka